Revolucija iz Kamnika, drugič
Sledeči zapis je nastal po pogovoru ekipe Napihovanj z enim od kandidatov Liste Marjana Šarca.
4. maja 1980 je umrl tovariš Tito.
4. maja se je začela uradna kampanja za predčasne državnozborske volitve 2018. Pod številko 21 bo na volilnih lističih mnogo Slovencev obkrožilo Listo Marjana Šarca.
Gre za naključje? Ne. Reinkarnacijo? Mogoče. Ena revolucija se je že začela v Kamniku, zakaj se ne bi tudi druga? Tisto socialistično je pognal Josip Broz, tokratno pa Marjan Šarec. Pridevniške označevalce za to revolucijo prepustimo bodočim zgodovinarjem, vzporednice med dogodki z začetka 20. stoletja in današnjim dnem pa lahko potegnemo že zdaj. Kamnik je le ena vez med revolucionarjema. Druga je njuno poreklo.
Kdo je bil pravzaprav Josip “Joža” Broz - Tito? Za orientacijo citiramo cenjenega srbskega akademika, zgodovinarja in velikega gospoda doktorja Jovana Deretića, ki pravi, da je bil Josip Broz pravzaprav Jud. Podatki, s katerimi operira Deretić, so iz verodostojnega vira, imenovanega American Office of Strategic Study, ki je predhodnica Cie. Sodeč po zaupnih dokumentih, tisti Josip Broz iz rojstnega Kumrovca in ta Josip Broz, kot ga poznamo, nimata nič skupnega. Tisti Josip Broz je imel velike črne oči, ta modre. Tisti Josip Broz ni imel dveh prstov, ta jih je imel vseh deset.
Doktor Jovetić pravi, da je pravo ime osebe, ki jo poznamo kot Tita, v bistvu Walter Weiss, ki je poljski Žid iz okolice Krakova, a je rojen v Brooklynu. Weiss se je tako doma pogovarjal v poljščini, starši so ga naučili jidiš, ulica angleščino. Potem ko se je pridružil svetovni komunistični revoluciji v Rusiji, je hitro obvladal tudi tamkajšnji jezik. Kot uslužbenec sovjetskega zunanjega ministrstva je potlej deloval na ambasadah in konzulatih v Kabulu, Teheranu, Ankari, Carigradu in nato v Zagrebu. Srbohrvaščina mu je sicer delala nekaj težav, a se je je kaj kmalu navadil govoriti na zadovoljivi ravni.
Komunisti so Josipa Broza - Jožo iz Kumrovca ustrelili leta 1939. V Barceloni. Tako prisega avtoriteta Jovetić. Ker naj bi pred tem domnevno sam streljal neke komuniste.
Komunistična srbsko-hrvaška bratovščina v Jugoslaviji je Weissa, ki je imel v Jugoslaviji misijo sestaviti nazaj razpadli centralni komite partije, kmalu prepričala, naj prevzame identiteto usmrčenega Josipa Broza. Tako je Walter Weiss postal Tito, generalni sekretar Komunistične partije Jugoslavije.
Nekateri manj podkovani zgodovinarji in posamezniki z nižjo izobrazbo in šibkejšimi nazivi ne verjamejo v Jovetićeve navedbe. Mogoče pa se doktor res moti in rabimo drugo mnenje. Kakorkoli že, resnično poreklo Josipa Broza - Tita je javnosti še vedno neznano. Ravno tako kot poreklo Marjana Šarca.
Navadnemu državljanu kakor pri Titu ni jasno, od kod je v bistvu Marjan Šarec, saj je posvojen. Da, Šarčeva hiperslovenska persona je le kompenzacija za dejstvo, da ne vemo, od kod v resnici je. Menda je iz Albanije, mogoče Makedonije, po mnenju strokovnjakinje za fizionomijo balkanskih narodov Lucije Bajeve pa iz Vojvodine. Ali pa je Šarec kar Žid iz Brooklyna. Resnica je, da natančno ne vemo.
Vemo pa, da je mladi Josip Broz od avgusta 1911 do aprila 1912 delal v tovarni kovinskih izdelkov v Kamniku. V času bivanja v Kamniku je stanoval v Beštrovi hiši v današnji Kovinarski ulici. Tam je sodeloval v sindikatu, njegovemu prihodu na Gorenjsko pa so kaj kmalu sledile prve stavkovne akcije. Nekateri dogodke v kamniški tovarni označujejo za začetek revolucije na Slovenskem, ki je rezultirala v ustanovitvi socialistične Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Delavske akcije v zimi in pomladi 1912 lahko neposredno povežemo z rušitvijo starega sistema in vzpostavitvijo samoupravnega socializma. Vendarle pa ni treba prehitevati. Kot je že ob ustanovitvi svobodne Užiške republike leta 1941 povedal Tito: “Govorimo o kobasicama, a nemamo još ni prasca.” Se sliši znano?
Pa vendar, ni dvoma, da v Kamniku ponovno vidimo zametke revolucije. Kot tisto pomlad pred sto šestimi leti tudi tokrat skromni kmet neznanega porekla iz navadne delavske družine vzpostavlja temelje za nov sistem.
Zgodovina se ponavlja. Zdaj se napoveduje nova revolucija. Dol s starim režimom! Čas je za nove obraze! V tej deželi naj bo red!
Da ga tudi pred volitvami ne fašete od zadaj, poskrbi Napihovanje.
Dodaj komentar
Komentiraj