Diplomatski boj za obale Somalilanda
Ko je pozornost svetovne javnosti prevzel Bližnji vzhod, predvsem zaradi genocida v Gazi in nazadnje zaradi šopirjenja na relaciji med Izraelom in Iranom, napetosti rastejo na področju Afriškega roga, torej severovzhodne Afrike. Etiopija je s Somalilandom v začetku leta sklenila sporazum za dostop Etiopije do morja. V zameno naj bi po sporazumu Etiopija Somalilandu, ki je neodvisnost od Somalije razglasil leta 1991, pomagala pri pridobivanju mednarodnega priznanja. Na sklepanje sporazumov s separatistično regijo mimo somalijske vlade se je ta predvidljivo odzvala kot na napad na njeno ozemeljsko suverenost.
Olje na ogenj je Etiopija spet prilila v začetku aprila, ko je sprejela neodvisno delegacijo iz Puntlanda – še ene somalijske regije, ki de facto ni pod oblastjo somalijske vlade v Mogadišu. Delegacija, ki jo je vodil puntlandski minister za finance Mohammed Farah Mohammed, je z etiopskim ministrom za zunanje zadeve Mesganujem Argo govorila o gospodarskem sodelovanju. Obisk uradno sicer še ni prinesel nobenega konkretnega sporazuma.
Glede na v januarju sklenjeni sporazum bi Somaliland Etiopiji za 50 let oddal pristanišče Berbera skupaj z dvajsetimi kilometri obale. V Berbero bi se nastanili tudi etiopski vojaki. Za etiopsko vlado Abija Ahmeda je zagotovitev neposrednega dostopa do morja strateškega pomena, saj se mora Etiopija sicer zanašati na Džibuti. Prek Džibutija Etiopija opravi veliko večino trgovine, a je zadnji dve leti začela nekaj svoje trgovine že preusmerjati v Somaliland.
Neposreden dostop do morja je Etiopija izgubila v devetdesetih letih, potem ko je Eritreja razglasila neodvisnost. Nekaj let se je še lahko zanašala na trgovino prek Eritreje, a le do izbruha vojne leta 1998. Abij Ahmed je v času svoje vladavine že dokazal, da rad poseže po orožju. Konec leta 2020 je začel državljansko vojno v severni regiji Tigraj, ki je državo gospodarsko izčrpala. Konec leta 2022 je vojno končal, a notranjepolitične razmere v Etiopiji še naprej definira prevlada zvezne oblasti nad političnimi interesi lokalnih in etničnih skupin. Ahmed ima denimo še zmeraj odprto fronto z milico Fano v regiji Amhara. Milica, ki je z zvezno vojsko sodelovala v vojni proti Tigrajcem, se nato ni hotela razorožiti. Tako proti tej milici kot proti vladi pa se še vedno bojuje tudi separatistična vojska ljudstva Oromo, frakcija nekdanje Osvobodilne fronte Oromo, ki se ni hotela razorožiti in preoblikovati v politično stranko, kot dogovorjeno v mirovnem sporazumu leta 2018.
Abij Ahmed je svoje militaristične ambicije naznanil tudi na pomorskem področju. Ko je Etiopija izgubila dostop do morja v Eritreji, je tudi lastno mornarico efektivno razpustila. Pred šestimi leti, takoj zatem ko je prišel na oblast, je Ahmed začel govoriti o ponovni vzpostavitvi vojaške mornarice. Neposreden dostop do morja je za kaj takega seveda nujen. Lani je premier govoril celo o tem, da je Rdeče morje naravna meja Etiopije. Proti koncu leta je nato že miril, da noče nove vojne, ampak bo dostop do morja zagotovil po diplomatski poti. Sklenitev sporazuma s Somalilandom je treba razumeti v tej luči.
A niti diplomatska rešitev ne bo lahka, dokler Somaliland ne razčisti odnosa s Somalijo, ki ji formalno še zmeraj pripada. Somalija je tako v začetku aprila v odziv na dogovor s Somalilandom odpoklicala svojega veleposlanika iz Etiopije in izgnala etiopskega. Dogovor za nadzor nad pristaniščem Berbera je somalijski predsednik Xasan Sheekh Maxamuud označil za priključitev somalijskega ozemlja. Abij Ahmed sicer trdi, da je sporazum strogo komercialne narave in ne posega v suverenost Somalije. To pa je v nasprotju z obljubo Etiopije glede pomoči Somalilandu pri njegovem mednarodnem priznanju.
Republika Somaliland je neodvisnost od Somalije razglasila maja 1991 po padcu vojaške vlade Mohameda Siada Barreja in potem, ko so Mogadiš zasedli uporniki. Somaliland je svoje meje oblikoval na podlagi kolonialnih mej nekdanjega britanskega Somalilanda. Preostali deli Somalije so bili do leta 1960 italijanska kolonija. Somalilanda uradno za neodvisnega ne priznava nobena država.
Puntland se je razglasil za avtonomno regijo leta 1998. Za razliko od Somalilanda se ni razglasil za neodvisno državo, ampak za zvezno državo v bodoči federativni Somaliji. To je lokalna politična elita v Puntlandu storila enostransko, v času ko osrednja vlada ni delovala.
Zakaria Abshir, novinar portala African Stream iz Somalije, pojasnjuje, da puntlandska delegacija pomeni obnovitev neodvisnih diplomatskih stikov med Etiopijo in somalijskimi perifernimi regijami, ki so se prekinili po tristranskem sporazumu o medsebojnem priznavanju ozemeljske celovitosti iz leta 2018.
Somalilandu Etiopija ni neposredno priznala neodvisnosti, ampak mu je obljubila podporo pri pridobivanju mednarodnega priznanja. Vendar pa priznanje neodvisnosti ni edino, kar bi Somaliland dobil v zameno za oddajo obmorskega ozemlja.
Somalijski predsednik Xasan Sheekh Maxamuud je v primeru implementacije dogovora s Somalilandom zagrozil z vojno z Etiopijo. Nato je februarja Somalija sprejela nov vojaški sporazum s Turčijo za pomoč pri obrambi obale in izgradnji mornarice. Svojo največjo vojaško bazo v tujini ima Turčija prav v Somaliji. Sporazum se še ni začel izvajati. Med Somalijo in Etiopijo trenutno potekajo pogajanja v kenijskem Nairobiju. Kenijski predsednik William Ruto je sredi meseca predlagal kar sprejetje pomorskega dogovora med državami Afriškega roga, ki bi Etiopiji omogočal dostop do morja. Sprejetje neodvisne puntlandske delegacije je bilo za Etiopijo sredstvo izvajanja pritiska na Somalijo, da je na pogajanja pristala.
Na drugi strani tudi Puntland s pošiljanjem delegacije izvaja pritisk na vlado v Mogadišu in demonstrira svojo avtonomijo v odnosu do nje. To je predvsem odziv na ustavne reforme, ki jih načrtuje vlada v Mogadišu in katerih namen je centralizirati oblast v državi. Podrobneje o reformah Zakaria.
Razmerje med osrednjo vlado in avtonomno regijo se je skozi zgodovino Puntlanda spreminjalo, pri čemer je Puntland pred napovedjo reform oblast vlade v Mogadišu sprejemal.
Za razliko od Somalilanda Puntland ni razglasil neodvisnosti in si ni prizadeval za mednarodno priznanje. Pošiljanje delegacije v Etiopijo neodvisno od osrednje vlade, posebej po vzpostavitvi odnosov s Somalilandom, nakazuje spremembo. Bi po mnenju Zakarie Puntland lahko v prihodnosti zahteval polno neodvisnost?
Somalija je šibka in nestabilna država, a tudi v Etiopiji poteka državljanska vojna med vlado, milico Fano in separatisti iz ljudstva Oromo, zato razmerje moči na njeni strani ni tako odločilno. Kakšna tveganja za Etiopijo prinašajo njeni odnosi s somalijskimi regijami, pojasni Zakaria.
Dejanska vojna za somalilandsko obalo je kljub pogumnim besedam somalijskega predsednika zelo malo verjetna. Tako Etiopija kot Somalija imata še vedno druge možnosti pritiska, tehtnico pa bo na eno ali drugo stran moralo najverjetneje prevesiti posredovanje drugih držav. Vseeno niti obet o mirni prihodnosti ni ravno trden, nenazadnje državljanski vojni v Somaliji ni videti konca.
Vir fotografije: Siirski, Wikimedia Commons
Dodaj komentar
Komentiraj