OFF bangladeške vročine
Izraelsko letalstvo je zbombardiralo tri hiše v Rafi na jugu okupirane Gaze, kamor je pred tem izraelska vojska izgnala več kot milijon Palestincev. Bombadiralo je tudi stanovanjske hiše v mestu Gaza na severu enklave. Z letalskimi napadi in racijami po Zahodnem bregu je okupatorska vojska nadaljevala tudi pred začetkom novega kroga pogajanj s palestinskim Hamasom v Kairu. Ameriška vlada od izraelske pred kopensko ofenzivo v Rafi zahteva pripravo humanitarnega načrta. Po Združenih državah Amerike je sicer čez vikend policija aretirala več kot dvesto protestnikov, ki pred fakultetami zahtevajo premirje v Gazi in končanje sodelovanja fakultet z izraelskimi podjetji. Policija je odstranila tudi protestnike izpred kanclerske palače Olafa Scholza, ki so v Berlinu z zahtevo po koncu nemške dobave orožja Izraelu šotorili skoraj mesec dni. Berlinska policija protestnikom ne dovoljuje govorov, ki niso v nemškem ali angleškem jeziku. Uradni namen ukrepa je, da policisti lahko preverjajo, ali protestniki govorijo kaj nelegalnega.
Škotski premier in vodja Škotske nacionalne stranke, znane kot SNP, Humza Yousaf je zaradi dveh vloženih nezaupnic in razpada koalicije z Zeleno stranko odstopil. Opozicija je dva predloga o glasovanju o nezaupnici vložila prejšnji teden, prvi se je nanašal na premierja, drugi pa na celotno vlado. Yousaf je koalicijsko zavezništvo z Zelenimi, ki so njegovi vladi s sedmimi poslanci zagotavljali tesno večino, razdrl minuli teden. Uradno so razlog za razpad koalicije nestrinjanja glede zelene politike. Sovoditeljica Zelenih Lorna Slater je SNP obtožila, da zanemarja poskuse Zelenih za spremembo politike rabe fosilnih goriv in za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Yusaf, ki je vlado vodil dobro leto, je odstopil tudi s čela vladajoče stranke, najglasnejše podpronice škotske neodvisnsoti od Združenega kraljestva. Na položaju je nadomestil Nicolo Sturgeon, ki je odstopila zaradi korupcijske preiskave njenega moža. SNP ima slab mesec, da izvoli novega predsednika, ki bo poskusil v parlamentu stranki znova zagotoviti vladno večino.
Države članice Evropske unije so potrdile reformo evropskih fiskalnih pravil, ki omejujejo zadolževanje držav evroobmočja. Države bodo morale še naprej stremeti k temu, da njihov dolg ne presega 60 odstotkov, proračunski primanjkljaj pa treh odstotkov bruto domačega proizvoda. Nova pravila, ki jih je Evropski parlament že potrdil in tako stopajo v veljavo z letošnjim letom, pa spreminjajo način doseganja arbitrarno določene meje dolga iz Maastrichtske pogodbe. Vsaka vlada bo po novem Evropski komisiji morala pošiljati štiri- do petletne plane, v katerih se bo vnaprej zavezala k omejitvi državne porabe. Če bo dolg države presegal omejitve, bo Komisija posamično obravnavala varčevalne načrte te države. Doslej so imele države štiri leta za zmanjšanje dolga, po novem bodo lahko zaprosile za sedemletno obdobje. Olajševalna okoliščina za prekomerno trošenje države so po novih pravilih postale tudi investicije v vojsko. Fiskalna pravila niso veljala od pomladi 2020, ko so jih zamrznili zaradi pandemije koronavirusa.
Marek Łuszczyński, župan občine Lubycza Królewska na poljsko-ukrajinski meji, ni pristal na prošnjo kmetov za podaljšanje protestne blokade mejnega prehoda Hrebenne. Dovoljenje za protest se izteka jutri ob dveh popoldne, po podatkih policije so kmetje blokado opustili v nedeljo zvečer, promet čez mejni prehod pa že poteka. Občina je prejela deset zahtev kmetov za podaljšanje protesta, kmetje pa se na odločitev župana lahko še pritožijo. Blokada mejnega prehoda traja od začetka februarja, župan pa se za podaljšanje protesta ni odločil zaradi tveganja, da bodo občani, ki delajo kot carinski delavci, izgubili zaposlitev. Poleg prehoda Herebenne so kmetje blokirali mejne prehode Dorohusk, Zosin in Dołhobyczów. Blokadi zadnjih dveh prehodov sta tamkajšnja župana že razpustila konec marca in sredi aprila. Kmetje so protestno blokiranje mej začeli zaradi nasprotovanja uvozu ukrajinskih kmetijskih izdelkov, za katere je po začetku rusko-ukrajinske vojne Evropska komisija odpravila carine. Poljski kmetje temu nasprotujejo s trditvami, da ukrajinska žita za lokalne pridelovalce predstavljajo nelojalno konkurenco.
Bangladeško vrhovno sodišče je dovolilo odprtje osnovnih šol, potem ko jih je prejšnji teden zaradi ekstremne vročine nad 40 stopinj Celzija zaprlo. Državni vremenski odbor je prejšnji teden razglasil 72 ur dolg vročinski alarm, saj so temperature za 16 stopinj višje od letnega povprečja. Država je s soglasjem sodišča po enem tednu šole ponovno odprla, kljub temu da je odbor vročinski alarm podaljšal. Zaradi vročinskega vala je šolanje v preteklih dneh izpustilo 33 milijonov otrok. Letos je drugo zaporedno leto, ko je Bangladeš zaradi vročine zaprl šole, enako pa so pred tedni storili že Filipini. April in maj sta sicer najtoplejša meseca v jugovzhodni Aziji, samo na Filipinih pa je ta mesec zaradi vročine umrlo 30 ljudi. Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije je lani med aprilom in junijem zaradi vročinskih valov v jugovzhodni Aziji umrlo več kot 100 ljudi. V poročilu organizacija ugotavlja, da je jugovzhodna Azija svetovno najbolj prizadeto območje zaradi podnebnih sprememb.
Pravosodna ministrica Andreja Katič je predstavila glavne ugotovitve novega cenilnega poročila za poslovno stavbo na Litijski cesti 51. Pojasnila je tudi prihodnje ukrepe glede zadeve, ki je odnesla ministrski stolček Dominiki Švarc Pipan in premešala vodstvo Socialnih demokratov. Državno odvetništvo je vrednost objekta po novem ocenilo na šest milijonov evrov, 1,7 milijona evrov manj, kot je zanjo konec leta namenilo ministrstvo. V oceno vrednosti stavbe so tokrat všteli še sosednja parkirišča, ki si jih lasti trgovec Lidl. Vendar na ministrstvu ne vedo, ali so parkirišča že plačali, saj lastnik Litijske 51 v zemljiški knjigi nima stavbne pravice za parkirišča. Poleg tega stavbe trenutno tudi ni mogoče uporabljati, saj je dlje časa vanjo zatekala meteorna voda, stropi in izolacija na strehi pa so poškodovani. Za obnovo stavbe bo moralo ministrstvo vložiti pet milijonov evrov in pol. Najbolj pereče vprašanje sicer ostaja napačno ocenjena velikost stavbe. Pojasnjuje ministrica Katič.
Zaradi naštetih nepravilnosti pri nesojenem nakupu sodne stavbe je ministrstvo že ukrepalo z disciplinskimi postopki proti nekaterim zaposlenim, s poročilom pa bo seznanilo tudi policijo.
Opozicijski partnerici Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija sta vložili zahtevi za ustavno presojo odlokov o posvetovalnih referendumih o prostovoljnem končanju življenja in o rabi konoplje s predlogom za prednostno obravnavo in zadržanje odlokov do odločitve sodišča. Referendum o prostovoljnem končanju življenja po mnenju opozicijskih strank krši 17. člen ustave, ki človekovo življenje opredeljuje za nedotakljivo. Pri referendumu o rabi konoplje opozicijo moti hkratna obravnava dveh vprašanj, tisto o medicinski in tisto o rekreativni rabi konoplje. Po mnenju opozicije bi morali o dveh členih glasovati na posameznih referendumih. Referenduma bosta po načrtih Gibanja Svoboda in Levice 9. maja, hkrati z evropskimi volitvami.
Komisija za preprečevanje korupcije je obravnavo suma nezdružljivosti funkcij ustavnega sodnika Klemna Jakliča odstopila državnemu zboru. KPK namreč ni pristojna za presojo o sumu kršitve nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov, saj določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne zadevajo vprašanja nezdružljivosti funkcij. KPK bo kljub temu nadaljevala obravnavo Jakliča z vidika omejitve poslovanj in premoženjskega stanja. Prejšnji teden je uvedla predhodni preizkus v primeru Jakliča, ki je zadnjih pet let poleg funkcije ustavnega sodnika opravljal tudi popoldansko samostojno podjetništvo. Ustavnim sodnikom je pridobitna dejavnost prepovedana, Jaklič pa trdi, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča.
Foto: Maraufish, Wikimedia Commons.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj