Bangladeške delavke se ne dajo
Cote, ki jih pri nas kupimo za nekaj deset evrov in kmalu zavržemo, v približno štiri tisoč tekstilnih tovarnah v Bangladešu proizvaja več kot štiri milijone delavcev, večinoma mladih žensk. Delajo po več kot 70 ur na teden, torej okoli 14 ur dnevno. Zaradi mizernih delovnih pogojev od sredine oktobra na tisoče bangladeških tekstilnih delavk stavka, protestira in zahteva zvišanje minimalne plače.
Tekstilna industrija je glavni steber bangladeškega gospodarstva, saj prispeva k 85 odstotkom bangladeškega letnega izvoza, ki znaša okrog 50 milijard evrov. Največje uvoznice tekstilnih izdelkov iz Bangladeša so Združene države Amerike, Nemčija, Španija, Združeno kraljestvo in Poljska. Leta 2021 so neposredno v Slovenijo iz Bangladeša izvozili za skoraj 120 milijonov evrov tekstilnih izdelkov. Svoje tovarne imajo v Bangladešu podjetja, kot so H&M, Zara, Gap in Lidl, ki dvigovanju plač seveda niso naklonjena. Tam proizvajajo tudi znamke, ki se reklamirajo s svojo prestižnostjo, denimo Hugo Boss.
Delavke zahtevajo zvišanje mesečne minimalne plače na 23 tisoč bangladeških tak oziroma skoraj 200 evrov. Vlada je v začetku meseca sicer pristala na dvig minimalne plače, ki bo z decembrom višja za 56 odstotkov. Delavke bodo torej namesto slabih 50 evrov prejemale skoraj 100 evrov na mesec. Čeprav gre za prvo zvišanje minimalne plače tekstilnih delavk v zadnjih petih letih, delavke niso zadovoljne, saj je vlada plačo dvignila za približno 100 evrov manj od njihovih zahtev. Govorili smo z Nazmo Akter, predsednico Federacije združenih tekstilnih delavcev, znane pod kratico SHSF. Najprej Akter predstavi razloge za stavke in proteste delavk.
V kakšnih razmerah bangladeške tekstilne delavke delajo in živijo?
Glavni razlog za stavko in proteste so torej višajoči se življenjski stroški. Inflacija v Bangladešu je presegla devet odstotkov in se bliža desetim, kar je največ v zadnjih dvanajstih letih. Najbolj so se zvišale cene osnovnih živil, ki še vedno naraščajo. Sladkor se je na primer podražil za 65 odstotkov, krompir za 74 odstotkov, meso pa za 37 odstotkov.
Med protesti konec oktobra so policisti ubili 25-letno delavko in huje poškodovali več protestnikov. Umorjena delavka je bila članica sindikata SHSF. Tovarno, v kateri je bila delavka zaposlena, so zaradi stavke zaprli, delavko pa so na poti domov policisti aretirali in ustrelili. Nazma Akter je dejala, da bi morala država prevzeti odgovornost za umor delavke, policiste, ki so bili vpleteni v umor, pa bi morali kazensko ovaditi. V mestu Gazipur so delavke blokirale ceste prejšnji teden, proti njim je policija uporabila solzivec in gumijaste naboje, delavke pa so se branile z metanjem kamenja v policijo. Več delavk je protestno uničilo tudi stroje v tovarnah, v katerih delajo, konec tedna pa sta po uradnih podatkih policije v protestih umrli še dve delavki.
Bangladeš v začetku prihodnjega leta čakajo tudi splošne volitve, na katerih se vladavini premierke Šejke Hasine ne obeta prav nič slabega. Stranka premierke je neprekinjeno na oblasti od leta 2009, ta čas pa ji je uspelo »pojesti« skorajda vse pomembnejše opozicijske stranke. Edina preostala večja opozicijska stranka je Nacionalna stranka, ki je še bolj desna od vlade, tudi v njej pa so se pred štirimi leti že želeli pridružiti vladajoči garnituri, a so si nato premislili. Vlada in opozicija se pred volitvami kakopak medsebojno krivita za stavko in proteste tekstilnih delavk.
Hkrati s protesti delavk potekajo tudi protesti opozicije, ki trdi, da so bile prejšnje splošne volitve nepoštene zaradi morebitnega ponarejanja glasov. Med vikendom je vlada mobilizirala z oklepnimi vozili opremljeno mejno stražo, da bi zadušila proteste – tako opozicijske kot delavske. Poleg policijskega nasilja in umorov protestnic se bangladeški organi pregona nad delavkami znašajo tudi na druge načine. Lokalno vodstvo podružnic meddržavnega združenja sindikatov IndustriALL poroča, da jih policija in generalni direktorat bangladeške obveščevalne službe nadlegujeta s ponavljajočimi se telefonskimi klici in grožnjami z aretacijami. Po besedah Nazme Akter je policijsko nasilje nad delavskimi protestnicami večje, kot ga je kadarkoli videla.
Stroški dela za podjetja, ki proizvajajo v Bangladešu, znašajo okrog 10 odstotkov vseh stroškov. Zvišanje minimalne plače, ki ga je napovedala vlada, njihove skupne stroške dviguje za dobrih pet odstotkov. Že zaradi premajhnega zvišanja plač bangladeških delavk pa znamke hitre mode napovedujejo zviševanje cen v svojih poslovalnicah. Do podražitev bo prišlo tudi zaradi zastoja dela zaradi stavke. A bangladeške delavke in sindikalistke se ne dajo. Akter je optimistična in zagotavlja, da v sindikatu od zahtev ne bodo odstopili.
Foto: X
Dodaj komentar
Komentiraj