Dobrodušni evropski rubežniki
S prihodnjim letom naj bi po načrtih Evropske komisije znova začela veljati evropska fiskalna pravila, ki omejujejo javni dolg in proračunski primanjkljaj držav članic. Pravila, ki so nazadnje kot giljotina obglavila Grčijo, evropskega grešnega kozla finančne krize pred dobrim desetletjem, je komisija suspendirala leta 2020. Tedaj so zaradi koronske zaustavitve gospodarske dejavnosti v Bruslju načrtovali in kasneje tudi uveljavili milijarde evrov spodbud za države Unije. Zdelo se je, da so se časi fiskalne ortodoksije, ko smo namesto povečevanja investicij zategovali pasove, končali. Komisija je nato dvakrat podaljšala suspenz fiskalnih pravil, še enega podaljšanja pa v Komisiji ne načrtujejo. Namesto tega je v prejšnjem tednu predstavila predlog za spremembo evropskih fiskalnih pravil. Kakor upajo v Komisiji, jih bodo skozi zakonodajni proces uspeli spraviti do naslednjega leta, ko po načrtih torej javni dolg držav članic ne bi smel več presegati 60 odstotkov njihovega bruto domačega proizvoda, proračunski deficit pa ne treh odstotkov njihovega BDP-ja.
Po besedah evropskega komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija je predstavljeni predlog namenjen predvsem kompromisu med članicami. Nemška vlada namreč vztraja pri fiskalni varčnosti, čemur se je Evropska komisija s predlogom skušala približati. A nemškega finančnega ministra Christiana Lindnerja, sicer liberalca, predlog še ni prepričal. Lindner namreč meni, da je predlog do »finančno neodgovornih« držav še vedno preveč popustljiv. V Franciji so po drugi strani mnenja, da bi morala biti nova pravila bolj ohlapna, italijansko vlado pa skrbi, da ne bo mogla do konca porabiti vseh evropskih milijard, deklarativno namenjenih zelenim tehnologijam in okrevanju gospodarstva po koronski krizi.
Tako imenovanega zlatega razmerja financ Evropske unije - največ tri odstotke proračunskega primanjkljaja v razmerju do BDP-ja in največ 60 odstotkov javnega dolga v razmerju do BDP-ja - predlog ne spreminja. Nenazadnje imamo deset let fiskalno pravilo tudi v slovenski ustavi: »Prihodki in izdatki proračunov države morajo biti srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke.« Glavni element novih fiskalnih pravil, kot ga predstavlja Komisija, povečana fleksibilnost pri zmanjševanju finančnega primanjkljaja in državnega dolga. Do zdaj je namreč veljalo, da morajo države, ki magični meji presežejo, svoj dolg v razmerju do BDP-ja letno zmanjšati za eno dvajsetino, zmanjševanje pa nadzorujejo evropske institucije. Spomnimo se zlovešče Trojke, ki je grozila, da bo prevzela nadzor nad zmanjševanjem slovenskega dolga.
Po novem predlogu bi države morale državni dolg v razmerju do BDP-ja zmanjšati za pol odstotne točke na leto. Obenem bi Komisija državam članicam dala bolj proste roke glede tega, kako bodo dosegli želene številke. Torej, poenostavljeno povedano, ali bodo namesto tega, da bi zmanjševale državno porabo, z investicijami povečale BDP, s tem pa zmanjšale razmerje med porabo in BDP-jem. Države bi lasten manevrski prostor ohranile štiri leta, nakar bi za vsako državo komisija ocenila stanje. V primeru velikega odstopanja od pričakovanj, bi lahko rok podaljšali še za tri leta ali proti državi uvedli ekonomske sankcije. Več o spremembah, ki jih uvaja predlog Evropske komisije, pojasnjuje Matthias Goldmann, profesor na univerzi EBS v nemškem Badnu in raziskovalec na Inštitutu Maxa Plancka.
Izkazalo se je, da evropska fiskalna pravila niso enako primerna za vse države. Poleg tega se ta ali ona država na vsaki točki znajde v kršitvi pravil, posebej seveda v zadnjih treh letih. Evropsko gospodarstvo je najprej zadel COVID-19, potem pa še vojna v Ukrajini. Gospodarske probleme, s katerimi se spopadajo države Evropske unije, predstavi Dušan Mramor, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in nekdanji finančni minister.
Tako ni čudno, da je potrebna sprememba pravil. Vendar to verjetno ni edini namen - je cilj predloga tudi »reševanje« koncepta fiskalnih pravil samega po sebi?
Trenutno je tudi Nemčija med državami, ki so v navzkrižju z evropskimi fiskalnimi pravili, a kljub temu navija za ostrejša pravila. Zakaj, komentira Goldmann.
Tako se zdi, da je nemško vztrajanje hinavsko. A kot pojasnjuje Mramor, je situacija nekoliko drugačna.
Evropska komisija v predlogu govori o tem, da bi po začetnih štirih letih reševanja morala država pokazati »vidno spremembo« v razmerju dolga in bruto domačega proizvoda, kar je zelo nejasno merilo izboljšanja. Goldmann meni, da je uporaba takšnega jezika namerna.
Enako nejasno je to, kako bo Evropska komisija spremembe iz predloga uveljavljala, če pride do kršitev. Sploh ima moč, da jih uveljavlja?
Fiskalna pravila, kot jih pozna Evropska unija, so bolj izjema kot pravilo. Večina držav takih mehanizmov ne pozna, pred vstopom v Unijo tudi Slovenija. Oblikovanje fiskalnih pravil v Evropi predstavi Mramor.
Najbolj pa so fiskalna pravila na Slovenijo vplivala med finančno krizo pred desetletjem. Kako, pove Mramor.
Po eni strani so predstavljene spremembe velike, saj uvajajo nova pravila za zmanjševanje dolga. Po drugi strani pa se ohranja okvir za razmerje dolga, ki se je v preteklosti izkazal kot neustrezen. Evropska komisija torej spet sklepa kompromise, ki uvajajo le površinske spremembe. Ta zadnji kompromis je bil namenjen miritvi nemških fiskalnih strasti, česar zaenkrat še ni dosegel. Cilj, ki si ga je za uvedbo sprememb zastavila Evropska komisija, tako ni preveč uresničljiv. Za proces, ki lahko traja tudi več let, so si namreč odmerili le sedem mesecev.
Vir fotografije: Pixabay
Dodaj komentar
Komentiraj