Komercializacija študentskega prostora K16
"Filozofska fakulteta objavlja Namero o sklenitvi neposredne pogodbe za oddajo gostinskega obrata – okrepčevalnice, površine 46,05 m², na naslovu Rimska cesta 11 v Ljubljani. Gostinski obrat je opremljen z vsemi delovnimi površinami ter notranjimi mizami in stoli."
V študentskem sociološkem društvu Sociopatija z zaskrbljenostjo opažamo vedno večjo odtujenost študentk in študentov na Filozofski fakulteti. Čas epidemije je to le še poglobil, saj je mnogim od študentskega življenja ostal zgolj študijski proces v okrnjeni obliki, nekateri pa so študij celo v celoti opustili. Zahteva po ustreznih študentskih prostorih, ki jih doslej na fakulteti nismo imeli, bo tako v novih postpandemičnih okoliščinah še bolj utemeljena. Čeprav na fakulteti preživimo veliko časa, nimamo prostora, namenjenega druženju, čakanju na predavanja in predvsem prostora, ki bi predstavljal vozlišče različnih oddelkov in s tem izmenjavo raznolikih in v teh časih še kako pomembnih idej.
Študenti in študentke so K16 nekoč že obudili v obliki avtonomnega študentskega prostora, ki je pomembno prispeval k številnim kolektivnim akcijam in participaciji v družbi. Vodstvo fakultete pa je K16 leta 2005 dokončno ukinilo in ga oddalo v najem zasebniku. S tem smo ob številnih drugih lokalih v okolici Filozofske fakultete pridobili zgolj še en dodaten skomercializiran prostor, namenjen pridobitni dejavnosti, kjer je za druženje in čakanje na predavanja treba plačati. Da filofaksovci ves čas kafetkamo, je sicer povsem zabaven stereotip, ampak vsaj pri razdeljevanju namembnosti prostorom bi se vodstvo lahko vprašalo, zakaj je temu tako.
Dejstvo je, da se Filozofska fakulteta že dolga leta spopada s prostorsko krizo, ki se odraža v pomanjkanju prostorov za izvajanje študijskih programov. Vladna raziskava iz leta 2003 je pokazala, da je na fakulteti 2,6-krat premalo prostora za izvajanje študijskega procesa. V praksi to pomeni pomanjkanje predavalnic in časovno nelagoden urnik predavanj v razponu od sedme ure zjutraj do desete ure zvečer. Študenti sicer imamo prostore, kot so oddelčne knjižnice, čitalnica in hodniki, a so ti zaradi velikosti, pravil obnašanja in v zadnjem primeru prehodnosti za druženje neustrezni.
K16 bi lahko študentom in študentkam služil kot avtonomen prostor, kjer študij ne bi pomenil zgolj reprodukcije znanja, temveč tudi preizpraševanje njegovih temeljev in dodajanje novega. Prostor bi lahko služil izmenjevanju in oplajanju idej, saj najboljše znanje večinoma odnesemo od tistih predmetov, ki jih študiramo skupaj. Prav tako pa bi predstavljal tudi prostor za debate med raznovrstnimi oddelki Filozofske fakultete in razpravljanje o aktualnih dogajanjih.
Skupnostni prostori so ključni za ustvarjanje socialnega kapitala študentov in študentk, še posebej tistih, ki v akademskem prostoru nimajo že obstoječih zvez, so iz bolj odmaknjenih delov Slovenije in podobno. Čas epidemije je potrebo po takšnih prostorih še povečal, med drugim zaradi generacije študentov in študentk, ki v prvem letniku izven virtualnega okolja niso imeli možnosti spoznati svojih kolegov in kolegic, kar je vplivalo na zmanjšano aktivno delovanje pri obštudijskih aktivnostih in manjšo motivacijo za vztrajanje pri študiju.
Vračamo se v stanje, ko se lahko v prostorih fakultete družimo izven predavanj in nadomestimo zamujene povezave med seboj. Pomembno pa je prepoznati, da pod zares vključujoče skupnostne prostore ne moremo šteti kavarn ali katerega koli drugega objekta, ki z normami ali pravili pogojuje prisotnost študentov in študentk s tem, da plačajo za pijačo. To namreč izolira tiste, ki bi jim vsakodnevno druženje po lokalih predstavljalo finančno breme. Vloga, ki jo je pred zaprtjem fakultete opravljal lokal K16, zato ni ustrezala pogojem za nujno potreben skupnostni prostor. Če je torej naš cilj soustvarjanje študijske izkušnje, ki študentom in študentkam omogoči oblikovanje identitete izven predmetov na urniku in jim poleg diplome priskrbi prijateljstva ter uporabno socialno mrežo, potem je predajanje učilnice K16 nazaj v roke študentov in študentk zagotovo prvi korak v tej smeri.
Študenti in študentke odraščamo v svetu okoljevarstvene in politične krize, ki se jima bo ob koncu koronaukrepov in s politično situacijo v Ukrajini pridružila še gospodarska. Hkrati nam s Študentsko organizacijo Slovenije umanjka relevantno politično zastopstvo, ker organizacija nima podpore študentov in posluha politikov. Če želimo zasesti vlogo »govornikov družbene vesti« in aktivno sooblikovati ter popravljati družbo, se moramo že danes povezovati in sodelovati. Prostori, kot je K16, imajo odličen potencial za kaj takega. Samo v dostopnih, avtonomnih prostorih lahko namreč spontano nastajajo nove iniciative in pobude za društva ter projekti, ki sovpadajo s trenutnimi potrebami in skrbmi študentov in študentk.
V društvu Sociopatija smo lani s prehodom na študij na daljavo in zaprtjem lokala v K16 videli priložnost, da študentke in študenti pridobimo ta še kako pomemben prostor. S svojo pobudo smo želeli prehiteti tržne interese fakultete, da prostor začne oddajati novemu gostincu, takoj ko se ji to spet splača. Ni nam uspelo. Fakulteta je namreč namenila veliko sredstev, da je prostor preoblikovala v lokal.
Kot tolažilno nagrado za jamranje so nam ponudili dve drugi alternativi – učilnico R1B in nove prostore na Tobačni. R1B je učilnica, ki so jo pred leti namenili društvom Filozofske fakultete. Med obdobjem PCT pogojev na fakulteti se je preobrazila v prostor za hitro testiranje, tako da so v času lajšanja ukrepov tam kafetkala tudi kar cela društva, zdaj pa jo spet lahko uporabljamo za sestanke. Prostori na Tobačni so nova pridobitev, mišljena kot mešanica prostorov za predstavnike študentov v študentskem svetu in organizaciji ter oddelčna društva.
Oba prostora pa imata eno ključno, očitno pomanjkljivost – sta pod ključem, dostopnim študentskim društvom, in zato nikakor nista avtonomna prostora, kjer bi lahko nastajala nova poznanstva in iniciative. Društva seveda potrebujejo svoje prostore, ampak študentke in študenti na splošno hkrati potrebujemo odprte prostore, ki so nam dostopni, če smo v društvu ali ne. Filozofska fakulteta se spopada s finančno in prostorsko stisko in to razumemo. Ampak hkrati začenjamo razumeti, da moramo študentke in študenti pritisk očitno ustvariti z dna akademskih hierarhičnih struktur, da se lahko kaj spremeni.
Poskusili smo formalno pot, pa se nas ni slišalo in poslušalo. Zato v društvu Sociopatija študentsko veleobčestvo pozivamo k bojkotu lokala, ki se bo odprl v prostoru K16. Sporočimo, da naše študiranje ni obrobna okoliščina s ciljem tržnega zaslužka in da smo si v avtonomnih postorih kavo sposobni skuhati sami.
Komentirali smo Jan, Tjaša, Nika in Eva.
Dodaj komentar
Komentiraj