O mladi slovenski dramatiki
V današnjem Kulturnem obzorniku smo zavrtele telefon in vzpostavile povezavo s Prago, kjer živi prejemnica nagrade za mlado dramatičarko s 54. Tedna slovenske drame, Brina Jenček. Teden slovenske drame se je sicer zaključil prejšnji torek. Na sklepni slovesnosti in podelitvi nagrad so med dramami treh nominirancev, mlajših od trideset let, kot zmagovalno izbrali dramo naše sogovornice. Ker si nismo želele zafecljati jezika pri izgovarjanju dolgega naslova, prepustimo avtorici, da svojo dramo predstavi sama.Izjava Lika drame, katere naslov bomo okrajšale v Grem, greš, greva, pljusk, sta Dimitar in Neža. Neža je mlada umetnica, medtem ko je njen fant Dimitar zelo sposoben računalničar, ki pa službe v svojem poklicu ne najde. Izteka se mu dovoljenje za prebivanje – v Slovenijo je namreč prišel iz Makedonije, zato razmišlja, da bi se začasno zaposlil kot dostavljalec. Nežo po drugi strani vleče v Berlin, kamor upa pobegniti od utesnjujočega ljubljanskega vsakdana. Poleg intimnega odnosa mladega para drama tako odpira bolj univerzalne teme življenja v Sloveniji, kot so želje po novih priložnostih in stiske mladih na splošno, s katerimi se lahko identificira marsikatera bralka.
Stvarno temo avtorica kombinira z realističnim slogom pisanja, ki se mestoma druži z estetiziranim, poetičnim jezikom. Nagrajena drama je avtoričin prvi poskus realizma. Kot močna vpliva nanjo navaja drami Pljuča britanskega dramatika Duncana Macmillana ter Zapiranje ljubezni francoskega dramatika in režiserja Pascala Ramberta. Svoje prejšnje delo, drami Naredite mi to deželo zopet slovensko in Bog mi je priča, pa sogovornica opiše takole:
Jenček se torej, ne glede na izbrani stil pisanja, vedno dotika slovenske družbeno-politične stvarnosti. Prva drama, Naredite mi to deželo zopet slovensko, je nastala v kontekstu študija in ni javno dostopna. Medtem je bila farsa Bog mi je priča objavljena v Adeptu, publikaciji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Nagrajena drama je s preostalimi, ki so bile nominirane za Grumovo nagrado oziroma nagrado za mlade, dostopna na spletni strani Tedna slovenske drame. Poleg tega, da nominirane in nagrajene drame vsako leto objavijo v reviji Sodobnost, pa v Sloveniji te le redko - če sploh - doživijo knjižno izdajo.
V škripcih sicer ni zgolj izhajanje sodobne slovenske, temveč tudi prevodne dramatike. Tako sveže prevedeni dramski tekst luč ugleda v gledališkem listu ob uprizoritvi. Ker se slovenska, zlasti mlada dramatika redkeje uprizarja, je izhajanje besedil pogostejše v revijalni oziroma spletni obliki. Ena od ključnih dostopnih točk je portal Sigledal, kjer so zbrani PDF-ji številnih slovenskih dram. To je sicer hvaležno z vidika dostopnosti in prepoznavnosti, gotovo pa ne pripomore k že tako prekarnemu poklicu dramske piske. Sploh ker ne gre pričakovati, da bo vsako napisano dramsko besedilo uprizorjeno. Več o uprizarjanju pove Jenček.
Jenček poudari še, da slovenske drame le redko doživijo več uprizoritev. Tudi le malo je takih, ki jih uprizorijo na tujem. Redkim pa vendarle uspe. Nadaljuje sogovornica.
Besedila, ki prejmejo nominacijo za Grumovo nagrado oziroma nagrado za mladega dramatika, sicer na Tednu slovenske drame doživijo bralne uprizoritve odlomkov. Tako je bilo tudi letos, ko so besedila nominirancev za mladega dramatika uprizorili v SLOGI-ju. Nastopale so igralke in igralci iz ansambla Prešernovega gledališča Kranj.
TSD-jeva nagrada za najboljšo mlado dramatičarko je gotovo najpomembnejša nagrada za mlade dramske ustvarjalke pri nas. Za konec smo nagrajenko povprašale, kaj ji pomeni naziv.
Tudi me se veselimo novih dramskih podvigov tako naše sogovornice kot sodobnih, mlajših avtoric nasploh. Poleg sledenja mladi dramatiki na festivalih in v revijah pa upamo, da bomo lahko v prihodnje kaj prebrale tudi v knjižni obliki in še več besedil slišale na odrskih deskah.
Pogovarjala se je Nastja.
Fotografija: sogovorkin osebni arhiv
Dodaj komentar
Komentiraj