Boj zoper digitalni monopol
Drage poslušalke, pozdravljene v Kulturnem obzorniku. V današnji oddaji se bomo posvetile Aktu o digitalnih trgih, ki je pred kratkim, 7. marca, stopil v veljavo v Evropski uniji. Akt je vreden naše pozornosti, saj je prvi resen poskus regulacije digitalnih trgov, neposredno pa je uperjen v šest tehnoloških monopolistov. Ponazarja prepoznavanje nevarnosti nereguliranega interneta, ki je podlegel interesom kapitala. Direktiva naj bi sprva omogočila in kasneje spodbujala manjše razvijalke, da vstopijo na področje digitalnega trga, kjer ne bodo nemudoma zatrte s strani velikanov. S tem naj bi se vzpostavil bolj konkurenčen trg, kar naj bi delovalo v prid tudi potrošnicam. Osnove regulacije nam poda novinar in podkaster, Anže Tomić.
Akt o digitalnih trgih je Svet Evropske unije sprejel že 18. julija 2022, zakonodaja torej ni zares nova. Da je začel veljati, je bilo potrebno počakati do 2. maja 2023, vendar je bil tudi ta datum zgolj vmesna destinacija, saj se je sankcioniranje podjetij, ki ravnajo neskladno z zahtevami akta, začelo šele pred tednom in pol. Zakonodajo nam natančneje opiše novinar in raziskovalec, Domen Savič.
Glavne tarče nove regulative so torej Alphabet, ki si lasti brskalnik Google, Amazon s spletnim tržiščem blaga, ByteDance s socialnim omrežjem TikTok, Meta z Instagramom, Facebookom in WhatsAppom, Microsoft z operacijskim sistemom Windows ter Apple s svojim IOS. Teh šest podjetji zakon označi za vratarje, saj lastnoročno omejujejo in nadzorujejo digitalni trg. Zakonodaja za vratarja prepozna podjetja, ki izpolnjujejo dva pogoja: Prvi je, da se v vsakem izmed zadnjih treh fiskalnih let na Evropskem trgu zabeleži vsaj 7,5 milijarde dolarjev profita ali pa doseže povprečno tržno vrednost 75 milijard. Drugi del pa pravi, da pod to oznako spadajo podjetja, ki beležijo vsaj 45 milijonov aktivnih mesečnih uporabnikov znotraj Evropske unije, hkrati pa povprečje vsaj deset tisoč letnih poslovnih uporabnikov v zadnjih treh fiskalnih letih. Kakšen je bil odziv regulatorjev?
Toda kako bomo spremembe občutile uporabnice internetnih storitev in kako točno bo to izgledalo na naših napravah? Tako Applov kot Googlov mobilni operacijski sistem na primer ne bosta več smela vsiljevati svojih privzetih brskalnikov. Pri IOS pa grejo spremembe še dlje, do zdaj so bili namreč vsi brskalniki razen privzeti Safari izgrajeni na njegovem WebKitu, zaradi česar so bili ostali brskalniki, čeprav so morda izgledali drugače, omejeni zgolj na funkcije Safarija. Od zdaj naprej bo operacijski sistem uporabnico vprašal o privzetem brskalniku, ne glede na to, kateri mobilni ali namizni operacijski sistem uporablja. Seveda je to zgolj banalen primer, nova regulativa odpira ogromno novih možnosti za razvijalke, predvsem pa za uporabnice. Kako daleč sežejo regulacije?
Toda zakaj je v resnici važno, kateri brskalnik, trgovino aplikacij ali aplikacijo za komunikacijo uporabljamo, dokler orodje nemoteno deluje? Poraja se vprašanje, zakaj bi ga sploh želele menjati za karkoli drugega? Če si za trenutek dovolimo, da nas prevzame utopična misel, lahko poskusimo orisati nekaj navdušujočih novosti, ki bi jih v teoriji lahko omogočala nova regulativa. Dopušča nastanek odprtokodnih alternativ uveljavljenih aplikacij, storitev in sistemov, ki jih je v vsakdanjem življenju nemogoče obiti. Odprtokodnost tukaj odpira več potencialov – z dodatnimi nastavitvami lahko prilagaja vse aspekte uporabe aplikacije, kot so velikost, način prikaza, barvna shema in še mnogo več, kar je za osebe z oviranostmi sploh ključno. Obenem z novimi načini za interpretacijo podatkov odpira možnosti oblikovanja popolnoma unikatnih in dragocenih orodij, sploh če pomislimo, kako bi lahko podatke uporabili v raziskovalne namene. Potencial je torej velik, vprašanje časa pa je, kako bo izkoriščen.
Če so se sanje o svobodnem spletu razblinile že dolgo nazaj, je zdaj morda napočil trenutek, ko jih lahko vsaj delno obudimo. V prvotno, zdaj že skoraj mitološko stanje, se internet verjetno nikoli ne bo povrnil, saj so tržni tokovi za vedno preobrazili medmrežno krajino. Kljub temu pa akt predstavlja vrnitev na pravo pot, saj je regulacija digitalnih trgov edini način, da preprečimo popolno preobrazbo v enovito in brezkompromisno standardizirano uporabniško izkušnjo. Vse kaže, da srce spleta, tisto kreativno, skupnostno, vedoželjno in obrobno, morda vsaj za zdaj še ne bo popolnoma zatrto s strani kapitala.
Trgovala je Lea
Dodaj komentar
Komentiraj