Na prvi dan zasedbe osrednje predavalnice na ljubljanski Fakulteti za družbene vede je rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič za Radio Študent dejal, da v okviru “petih ali šestih sporazumov”, ki so podpisani v tem trenutku na Univerzi v Ljubljani, v zadnjih letih ni potekalo nobenih izmenjav ali kakršnih koli drugih aktivnosti. Nanašal se je na dogovore z izraelskimi institucijami in dodal, da se na univerzi počutijo “nekoliko nemočne”, češ da “nekih sodelovanj” z Izraelom nimajo, da bi lahko na ta način - torej s preklicem - izražali svoje nestrinjanje.*

V koncu tedna, ki ga je radijska ekipa preživela na FDV-ju, smo se dokopali do trdnih in uradnih informacij o vsaj enem sodelovanju ljubljanske univerze z izraelsko, ki izjave rektorja milo rečeno postavljajo pod vprašaj. Na Cordisu, uradnem portalu Evropske komisije za javno objavljanje informacij o vseh projektih, podprtih z evropskimi milijardami evrov, je Univerza v Ljubljani navedena kot koordinatorka projekta, znanega pod kratico Seamac. V projektu sta konzorcij z ljubljansko univerzo oblikovali dve tuji univerzi: nemška Technische Universität Bergakademie Freiberg in - izraelski inštitut za tehnologijo Technion.*

Projekt je jasno označen kot aktiven in se je uradno začel januarja 2023, traja pa do konca leta 2025. Sodi v okvir evropskega sklada Horizon Europe, s katerim Unija črpa milijarde v povezovanje med univerzami, inštituti ter drugimi javnimi ustanovami in industrijo. Namen je spodbuda inovativnosti. Od milijona evrov in pol, kolikor je vreden projekt Seamac, o katerem govorimo, največji delež prejme Univerza v Ljubljani. Sodeluje tudi ljubljanska strojna fakulteta.

Kaj v sklopu projekta raziskujejo? Po navedbah na uradni spletni strani konzorcija Seamac gre za proizvodnjo naprednih aluminijevih zlitin, oplemenitenih z drugimi kovinami, in lasersko oblikovanje kovin v predmete. Tretji postopek, ki ga preizkušajo, je plazemsko elektrolitsko poliranje. Kot navajajo sami, to pomaga zgladiti nepravilnosti, odstraniti hrapavost in izboljšati splošno kakovost površine. Ko vse troje združimo, ugotovimo, da gre za tehnologije, ki jih razvijajo na področju napredne aeronavtike. Skratka, raziskujejo, kako bolj napredno izdelovati dele letal ali česa podobnega, na primer brezpilotnih letalnikov.** Dodajmo, da inštitut Technion slovi po razvoju tehnologije, ki jo uporablja izraelska vojska. 

Ob 11.30 bodo imeli študentje, ki zasedajo FDV, novinarsko konferenco. Sledi seja senata fakultete, za četrto popoldansko pa je obisk zasedbe napovedal rektor Gregor Majdič. Še vedno velja poziv vsem študentom in širši javnosti, naj se aktivnosti proti izraelskemu genocidu nad Palestinci v Gazi in slovenskemu sodelovanju v njem fizično udeležijo.

* Naknadno dodano pojasnilo rektorja:

Študent iz društva Iskra Domen Vrhovnik je rektorju Majdiču na labodjem spevu zasedbe, ki se je zgodil v de facto ne več zasedeni predavalnici FDV-ja, v ponedeljek, 13. maja ob 16.00, rekel, da laže. Majdič se je zagovarjal, da za projekt ni vedel ter dodal, da v sklopu Horizon Europe poteka še en eno ločeno sodelovanje z izraelsko univerzo.

In odgovor rektorja na vprašanje.

**Odziv Fakultete za strojništvo, ki smo ga prejeli po zaključku redakcije, objavljamo v celoti:

Izjava za javnost: Sodelovanje UL FS z izraelskim Technionom

Univerza v Ljubljani, katere del je tudi Fakulteta za strojništvo, je pred dvema mesecema odločno obsodila nasilje in pozvala k premirju med Palestino in Izraelom. Kot akademska skupnost smo še posebej opozorili na popoln izbris izobraževalne infrastrukture, od osnovnošolskega do univerzitetnega izobraževanja. Pridružil smo se pozivom k takojšnjemu premirju v Gazi in kot člani mednarodne akademske skupnosti izrazili podporo ukrepom, ki bi prebivalcem Palestine čimprej omogočili vsaj osnovno izobraževalno strukturo.

Vedno smo in vedno bomo podpirali mirno rešitev vsakršnih vojaških konfliktov ter vladavino prava. Hkrati v akademskem duhu in politični neodvisnosti podpiramo prenos znanja med visokošolskimi institucijami, za kar gre tudi v projektu SEAMAC, v katerem sodeluje tudi UL Fakulteta za strojništvo.

Namen projektov v programu Obzorja Evropa, katerega del je tudi projekt SEAMAC, je širjenje sodelovanja in odličnosti; v konkretnem projektu gre za prenos izraelskega in nemškega znanja v Slovenijo. Gre za 3D-tiskanje kovinskih materialov in naknadno obdelavo tovrstnih komponent. Poseben poudarek je na izdelavi funkcijsko gradiranih materialov (functionally graded materials), natančneje na izdelavi komponent, kjer material prehaja iz jeklene litine v maražno jeklo (cast iron, maraging steel), namenjeno za izdelavo ali popravilo orodij za masovno proizvodnjo (kovanje, brizganje plastike ipd.), ki je pomembna za razvoj slovenske orodjarske industrije. Končni cilj projekta je usposabljanje raziskovalcev UL FS za prenos pridobljenega znanja s področja aditivnih tehnologij v slovensko industrijo. Projekt nima nobene povezave s krepitvijo vojaških kompetenc.

Tudi v prihodnje se bomo zavzemali za mirne rešitve vsakršnih vojaških konfliktov, za napredek družbe kot celote in uporabo akademskega znanja zgolj v človekoljubne namene.

Prof. dr. Mihael Sekavčnik

Dekan UL Fakultete za strojništvo

Opravičilo avtorja prispevka:

Pri delu, kjer prispevek govori o raziskavah na področju naprednejšega izdelovanja delov letal ali česa podobnega, bi moralo jasneje pisati, da pri zamolčanem projektu ne gre nujno za razvoj delov letal, ampak da gre za raziskave tehnologij, ki se v splošnem rabijo za izdelovanje letal ali brezpilotnih letalnikov. Za to nenatančnost se opravičujem, v oddaji OFFsajd, ki je bila na sporedu še isti dan, smo to jasno zapisali: 3D printanje seveda ni tehnologija, ki bi jo uporabljala samo vojska in izraelska vojska ni neposredno vključena v razvoj. Toda Technion sodeluje z Elbit Systems – glavnim izraelskim proizvajalcem orožja.

Vir fotografije: Seamac