Tokrat smo se v Odprtem političnem terminu pogovarjali o grški prisluškovalni aferi, poimenovani kar Grški Watergate. V avgustu letošnjega leta je grško javnost šokiralo razkritje evropskega poslanca Nikosa Androulakisa, sicer predsednika socialdemokratske stranke Pasok, da mu je grška obveščevalna služba, v nadaljevanju imenovana EYP, že več mesecev prisluškovala. To je ugotovil tako, da je kot evropski poslanec iz varnostnih razlogov in grožnje pred sočasno evropsko prisluškovalno afero Pegasus svoj telefon v Bruslju predal v analizo. Tako so ugotovili prisotnost programske opreme Predator, ki omogoča nadzor nad celotnim telefonom - sporočili in klici, prav tako pa lahko brez lastnikove potrditve vklaplja mikrofon in kamero. Ker pa Androulakis na okuženo internetno povezavo nikoli ni kliknil, so kaj hitro zatem nadzor nad njimi začeli izvajati pri nacionalni obveščevalni službi, češ, da je razlog vprašanje nacionalne varnosti. 

Androulakisev primer ni osamljen, saj se je prisluškovanje začelo že prej. Grški medij Efsyn je septembra lani objavil poročilo o vladnem nadzorovanju državljanov. Med njimi so bili navedeni novinarji, sicer brez imen, a se je slučajno med njimi prepoznal Stavros Malichudis, novinar Solomona, ki je raziskoval zgodbo 12 letnega migranta, katerega umetnine so bile predstavljene v francoskem časopisu Le Monde. Njegovo ime se je pojavilo v elektronski pošti EYP-ja, kar so razkrili na portalu. Malichudisu je sledil Thanasis Koukakis, ki je razkrival bančniške afere, povezane s spremembami kazenskega zakonika, ki bi preganjanje tajkunov otežile. Grški Documento je v povezavi z drugimi mediji ravno zaradi povezave med nadzorovanjem  EYP-ja in Predatorjem, ki sta začuda pri evropskemu poslancu Androulakisu potekla kar eden za drugim, prisluškovanje povezal s trenutno vlado. 

O aferi smo se pogovarjali z novinarjem medija Documento Tonyjem Rigopoulosom.

Odprti termin sta pripravili vajenka Zala in Tia. 

Foto: Flicker; All Creative Commons (Foto 1, Foto 2, Foto 3)