Letos je poleg razpisa za štipendije za deficitarne poklice, ki ga razpisuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, krajše MVI, objavilo tudi razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov, s čimer so se odzvali na pomanjkanje učiteljskega kadra določenih smeri. Letošnje štipendije, ki jih je razpisalo ministrstvo, so namenjene zgolj nekaterim smerem pedagoških programov, in sicer študentom prvega letnika prve ali druge stopnje, ki se izobražujejo za poklic učitelja matematike, tehnike, kemije, fizike ali računalništva, in študentom socialne pedagogike, specialne in rehabilitacijske pedagogike, logopedije in surdopedagogike ter inkluzije v izobraževanju. 

S štipendijami v višini 200 evrov neto mesečno naj bi mlade spodbudili za izobraževanje »v tistih pedagoških študijskih programih za pridobitev izobrazbe, po katerih se izobražujejo za opravljanje poklicev, za katere je zaznati neskladje med trenutnim in prihodnjim obsegom razpoložljivega kadra ter predvidenim obsegom delovnih mest na področju vzgoje in izobraževanja«.

Pogodbeno razmerje med ministrstvom in štipendistko ima nekaj zahtev: študentka, ki štipendijo prejme s prvim letnikom prve stopnje, se obveže, da bo isti študij nadaljevala tudi na drugi stopnji, sicer mora štipendijo vračati. Nadalje se zaveže, »da se bo po uspešno zaključenem študijskem programu druge stopnje zaposlila v vzgojno-izobraževalnem zavodu v Republiki Sloveniji in ostala zaposlena najmanj toliko časa, kolikor študijskih let je prejemala štipendijo.« V bistvu gre za pristop, kakršnega kot rešitev za krizo v zdravstvu zadnje mesece močno zagovarja del splošne javnosti za študente medicine, ki študirajo zastonj, nato pa gredo delat v zasebni sektor.

Ministrstvo bo podelilo največ 100 štipendij, pri merilih pa bodo upoštevani: za študente, ki se vpisujejo na prvo stopnjo oziroma v enovit magistrski program, povprečna ocena, dosežena na maturi, povprečna ocena, dosežena v 3. in 4. letniku srednješolskega izobraževanja ter izjemni dosežki na državnih ali mednarodnih tekmovanjih. Za študente, ki se vpisujejo na drugo stopnjo, se bodo upoštevali povprečna ocena vseh opravljenih izpitov in izjemni dosežki na državnih ali mednarodnih tekmovanjih. Če bo na zadnjem mestu več kandidatov z istim številom točk, bodo prednost imeli tisti, ki se vpisujejo na drugo stopnjo.

Dekan pedagoške fakultete Janez Vogrinc štipendije in akcijo ministrstva sicer pozdravlja, obenem pa opozarja, da se na nekatere pedagoške študijske programe že sedaj prijavlja več dijakov, kot je prostih mest. Ocenjuje, da bi bilo v teh primerih bolj smiselno zvišati financiranje programov in povečati število vpisnih mest, s tem pa zagotoviti dovolj izobraženega kadra. Lani se je na primer na program socialne pedagogike na ljubljanski pedagoški fakulteti na 35 mest prijavilo 51 dijakinj in dijakov, leto pred tem pa kar 167. Po drugi strani za enovit magistrski študij pedagoške matematike omejitev zadnja leta ni.

Štipendije pa niso edini ukrep ministrstva, s katerim sanirajo zatečeno stanje na področju izobraževanja bodočih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju. Za tekoče šolsko leto so po desetletju tišine ponovno razpisali 250 pripravniških mest za strokovne delavce in prav tako 250 študentom dodelili finančno pomoč za študij v programih za izpopolnjevanje, ki zagotavljajo alternativno pot do učiteljskega poklica ali širitev poklicne kvalifikacije že obstoječih kadrov v šolstvu. Oboje nameravajo ponoviti tudi za naslednje leto. Prav tako je ministrstvo za čim hitrejši dostop do strokovnega izpita pripravilo pravne podlage, s katerimi lahko k izpitu že tretje šolsko leto na podlagi potrdila ravnatelja oziroma direktorja vzgojno-izobraževalnega zavoda pristopijo tudi tisti, ki so ure pripravništva nabrali v obliki študentskega dela pod vodstvom mentorja. 

Ministrstvo pa omenjenih posebnih štipendij ni razpisalo za pedagoške študijske programe, kot so likovna pedagogika, predšolska vzgoja, pedagoška sociologija in zgodovina ter za študij pedagogike in andragogike. V Društvu študentk in študentov andragogike in pedagogike so se na razpis odzvali s Facebook objavo, v kateri so se opredelili do selektivnega podeljevanja štipendij, kar so označili za kratkovidno krpanje luknje v sistemu, ki bi potreboval bolj celostno prenovo.

Študenta, člana društva, Andraž Fink in Lana Kučer, sta v odgovoru na naša vprašanja izpostavila, da so pedagogi in pedagoginje ključnega pomena za celostno spopadanje s problematiko v šolah. V Društvu menijo, da spodbujanje novih generacij za izbiro poklica ne bi smelo biti omejeno zgolj na specifičen kader in na monetarne spodbude, saj s tem umanjka pozornost, ki bi jo morali nameniti porastu vseh oblik medvrstniškega in družinskega nasilja ter psihosocialnih težav otrok in mladostnikov. Za ukvarjanje s tovrstnimi temami  pa so kot šolska svetovalna služba najbolj usposobljeni prav pedagogi ter socialni pedagogi, socialni delavci in šolski psihologi.

Kučer in Fink dodajata, da služba v vrtcu ali šoli deluje interdisciplinarno, na podlagi posebnega strokovnega znanja pa z otrokom ali mladostnikom vzpostavi svetovalni odnos. Pedagoginj in pedagogov vrtcu oziroma v šoli se v nobenem primeru ne bi sme predstavljati zgolj kot strokovni servis, temveč kot strokovne sodelavce, še izpostavljata. Odziv na razpis nam poda tudi dr. Damijan Štefanc z Oddelka za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski filozofski fakulteti.

Izjava

Štefanc dodaja, da lahko v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom učijo specialni in rehabilitacijski pedagogi, inkluzivni in socialni pedagogi pa so tako kot pedagogi iz tega izvzeti. Vsi pa lahko glede na pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev opravljajo delo svetovalnega delavca ter učitelja v oddelku podaljšanega bivanja in v jutranjem varstvu. Do zaključka redakcije ostaja nejasno, čemu je ministrstvo v razpis vključilo študente socialne in inkluzivne pedagogike, študentk in študentov pedagogike pa ne.