Če ste z eno ali obema nogama že izven tradicionalnega izobraževanja, pa vam starši ne dajo miru, zakaj da še vedno nimate diplome, vas bo današnja tema oddaje Kaj pa univerza morda potolažila. Če študirate, zraven opravljate študentsko delo, izgorevate in na sploh dihate na škrge, morda malo manj. V okvirno enem letu v slovenski sistem izobraževanja in zaposlovanja namreč prihajajo mikrodokazila, institucionalizirana in mednarodno priznana potrdila, da ste opravili takšno ali drugačno krajšo obliko izobraževanja in s tem pridobili neko specifično veščino. O tem, kako bodo mikrodokazila videti, kdaj jih lahko pričakujemo ter kaj bodo njihove prednosti in potencialne nevarnosti, smo spregovorile s člani in članicami ekip pilotnih projektov na Univerzi na Primorskem, Univerzi v Mariboru in Univerzi v Ljubljani.

Svet Evropske unije je lani v juniju sprejel še eno priporočilo, namreč: Priporočilo o evropskem pristopu k mikrodokazilom za vseživljenjsko učenje in zaposljivost. Navodila državam članicam, kako naj mikrodokazila definirajo in izvajajo, so izrazito ohlapna, zato odgovornost za obliko in način izvedbe nosijo države same. V Sloveniji so vse tri javne univerze pograbile priložnost za sodelovanje s trgom in za kljukanje zahtev, ki jih narekuje paradigma vseživljenjskega učenja, zato že eno leto izvajajo pilotne projekte, s katerimi želijo preveriti in pripraviti teren za uspešno implementacijo mikrodokazil.

Spreminjajoč se odnos med izobraževanjem in trgom dela, ki je pripeljal do te evropske pobude, opiše Boštjan Vlaovič, prodekan za izobraževalno dejavnost na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in vodja mariborskega pilotnega projekta mikrodokazil.

IZJAVA

Projekt mikrodokazil se torej trudi standardizirati priložnosti vseživljenjskega izobraževanja in s tem zagotoviti nadzor in kvaliteto, posledično pa tudi zaupanje delodajalcev. Vlaovič pojasni, da bo najmanjše načrtovano mikrodokazilo ovrednoteno z eno kreditno točko in bo torej predvidevalo 25 do 30 ur učenja, ki naj bi jih za pridobitev dokazila porabila posameznica. Vsako izobraževanje bo imelo definirane pristopne pogoje ter vključevalo zaključno preverjanje znanja in prejem potrdila s priznane institucije, v tem primeru visokošolskih zavodov, ki so akreditirani po enotnih standardih v Evropski uniji. Izobraževanja bodo lahko izvajale predavateljice in raziskovalke, ki bodo morale akreditacijo za vsako izobraževanje za mikrodokazilo pridobiti od ene od univerz.

Konkretno vsebino izobraževanj za mikrodokazila naj bi narekovale potrebe družbe in trga dela. Tako bodo potrebo po pridobivanju specifičnih veščin in znanj lahko izrazili podjetja, javna uprava in nevladniki, na drugi strani pa bodo glede na družbene potrebe usposabljanja lahko oblikovali in pripravili tudi predavatelji in raziskovalci v akademskem prostoru.

Kdo vse pa bo mikrodokazila sploh lahko pridobival? Prioritete Univerze na Primorskem predstavi rektorica Klavdija Kutnar.

IZJAVA

Jana Arbeiter in Andrej Kos, ki vodita pilotne projekte na Univerzi v Ljubljani, sta za našo redakcijo ciljno skupino mikrodokazil opisala kot študente, alumne, osipnike in tudi splošno javnost. Ob tem sta dodala, citiramo: »Največ omejitev v zvezi z mikrodokazili pa bo predvsem na strani oblikovalcev tovrstnih usposabljanj, ki bomo morali jasno določiti cilje in prioritete usposabljanj z mikrodokazili, načrtovati ukrepe ter aktivnosti za izvedbo usposabljanj ter izvesti evalvacijo aktivnosti, vključno z vrednotenjem učinkov usposabljanj z mikrodokazili.« Konec citata.

Kje pa bodo mikrodokazila shranjena in kako jih bodo lahko študentke uporabile? Vlaovič odgovarja:

IZJAVA

Sredstva za načrtovanje in implementacijo lahko države članice do leta 2025 črpajo iz evropskega sklada Načrta za okrevanje in odpornost, potem pa je financiranje prepuščeno drugim virom. Začetek izvajanja pilotnih izobraževanj na Univerzi v Mariboru predvidevajo že v začetku novega koledarskega leta, Univerza v Ljubljani neuradno upa na začetek v februarju, Univerza na Primorskem v drugi polovici leta 2024. Prva poskusna dokazila bodo podeljena v času pilotnih projektov in bodo zato brezplačna. Na Univerzi v Ljubljani se neuradno upa, da bodo ta poskusna dokazila v predvideno enem letu tudi primerljiva z mikrodokazili. Zaenkrat ni jasno, kdo bo izobraževanje za mikrodokazila financiral po letu 2025, a vse univerze upajo, da izvajanja ostanejo brezplačna za uporabnice. Kutnar želje in načrte glede cenovne dostopnosti mikrodokazil opiše takole:

IZJAVA

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije smo povprašale, ali imajo namen financirati izvajanje izobraževanj za mikrodokazila po letu 2025. Ko odgovor prejmemo, ga bomo objavile pod prispevek.

Negotovosti glede konkretne oblike mikrodokazil je torej še kar precej, v akademski skupnosti pa to vzbuja strahove o delnem razvrednotenju tradicionalnega izobraževanja. Marija Javornik, predstavnica Visokošolskega sindikata Slovenije v delovni skupini za zakon o visokem šolstvu, ki obravnava tudi mikrodokazila, povzame njihove zadržke:

IZJAVA

Ob tem pri sindikatu dodajajo, da so od rektorjev univerz pričakovali, da bodo zaščitili univerze in univerzitetne programe, ampak da se zdijo nasprotno ravno oni najbolj navdušeni nad idejo mikrodokazil. Pri sindikatu so zato mnenja, da je treba razčistiti status mikrodokazil v primerjavi s klasičnimi diplomami, saj da bi si lahko univerze samomorilsko manjšale vpis, če bi se potencialne študentke namesto za študij odločale za mikrodokazila.

Sogovorci z vseh treh univerz takih posledic ne predvidevajo. Kos in Arbeiter utemeljujeta, da bodo mikrodokazila mišljena le kot dopolnitev tradicionalnemu izobraževanju in omogočanju osebne in poklicne rasti, Vlaovič pa nemirne akademske duhove miri takole:

IZJAVA

Pri študentski populaciji pa je mogoče zaslediti pomisleke, ali ne bodo mikrodokazila morda še povečala razlik med tistimi, ki si lahko privoščijo samo študirati in širiti svoj življenjepis, in drugimi, ki morajo za preživetje v izbranem mestu študija opravljati študentsko delo. Slednji bodo namreč težje našli čas, kaj šele potencialna finančna sredstva za dodatna izobraževanja med študijem, kar bi jih lahko postavilo v deprivilegiran položaj pri iskanju zaposlitve. Čeprav se izvajalci pilotnih projektov trudijo ustvarjati dialog z vsemi deležniki in je bil po neuradnih podatkih predstavnik Študentske organizacije Slovenije tudi prisoten na eni od projektnih sej, se te dileme še ni naslavljalo. 

Na Univerzi v Ljubljani na pomislek odgovarjajo, citiramo: »Delodajalci že sedaj poleg stopnje izobrazbe pogosto zahtevajo izkazovanje določenih specifičnih znanj in kompetenc. Iskalci zaposlitev pa ta znanja in kompetence dokazujejo na različne načine, z različnimi potrdili. V tem primeru že sedaj to pomeni, da imajo prednost pri iskanju zaposlitve tisti, ki lahko svoj čas namenijo dodatnim usposabljanjem in izobraževanjem. Mikrodokazilo v tem primeru razumemo kot pozitivno spremembo na trgu dela, saj le-to predstavlja potrdilo o pridobljenih specifičnih znanjih in kompetencah, za katerim stoji nacionalno akreditirana institucija, z vzpostavljenim sistemom preverjanja kakovosti učnega programa.« Konec citata. 

Nove prazne denarnice si ne želita Nika in vajenka Vika.

***

Z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so na vprašanje, če ima ministrstvo namen v celoti ali delno financirati izobraževanja za mikrodokazila po letu 2025, odgovorili:

»Bodoče financiranje izvajanja mikrodokazil v tej fazi izvajanja reforme in pilotnih projektov še ni določeno. Pričakujemo, da bo pri vzpostavljanju financiranja mikrodokazil potrebno najti kombinacijo financiranja iz različnih virov, kar se bo tudi preverjalo med pilotnim izvajanjem mikrodokazil v visokem šolstvu. Med drugim tudi interes za udeležbo na mikrodokazilih tako s strani udeležencev, kot gospodarstva oz. delodajalcev.«

FOTO: izdelano v Canvi