Kdo se boji NPZ-ja?
Pozdravljeni v avgustovskem Unikompleksu, v katerem bomo govorile o nacionalnem preverjanju znanja, krajše NPZ. Nacionalni preizkusi znanja so testi iz določenih predmetov, ki jih učenci in učenke 6. in 9. razreda rešujejo istočasno po vsej državi. Njihov namen je preverjanje znanja, ki se v določenem obdobju posreduje v skladu z učnimi načrti. NPZ-ji so že od uvedbe predmet razprave tako v strokovnih kot tudi v vsakdanjih pogovorih.
O tem, kdaj je bilo uvedeno nacionalno preverjanje znanja in zakaj, smo se pogovarjale z direktorjem zavoda za šolstvo Vinkom Logajem.
NPZ učenci in učenke pišejo v 6. in 9. razredu, z novelo zakona o osnovni šoli pa bo v šole ponovno uvedeno tudi nacionalno preverjanje znanja v 3. razredu. Nadaljuje Logaj.
Na področju NPZ-ja je bilo od uvedbe do danes le malo nevsebinskih sprememb. Večja sprememba se je zgodila v šolskem letu 2005/2006, ko je bilo uzakonjeno, da rezultati preizkusov ne smejo vplivati na končno oceno pri predmetu in zaključek osnovne šole. O razlogih Logaj.
8. člen Pravilnika o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli določa, da se na podlagi analize dosežkov izvaja ustrezno svetovalno in razvojno delo ter pripravlja in predlaga rešitve za spremembe in dopolnitve učnih načrtov.
Z organizacijo NPZ-ja se ne strinja predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije, Gregor Pečan.
Državni izpitni center je leta 2022 izvedel anketo o stališčih ravnateljev do NPZ-ja. Pokazala je, da se več kot 80 odstotkov učiteljev strinja, da NPZ vpliva na izboljšavo dela na šoli in da daje učiteljem dodatne koristne informacije o kakovosti njihovega dela. Dosežke NPZ-ja pa upoštevajo pri načrtovanju prihodnjega dela na šoli. Nadaljuje Pečan.
Po veljavni zakonodaji dosežki pri NPZ-ju ob koncu 9. razreda vplivajo na prehod v srednje šole le v primeru, ko ima več kandidatov na spodnji meji v izbirnem postopku enak seštevek točk iz zaključnih ocen. Učenci se lahko odločijo, da se jim NPZ ne šteje, kar pa avtomatsko pomeni, da bo na srednjo šolo sprejet učenec, ki ima enako število točk in zabeležen uspeh na NPZ-ju. Novela zakona o osnovni šoli uvaja možnost upoštevanja dosežkov pri NPZ-ju pri izbiri kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja. Logaj poudarja, da je pri spreminjanju kriterijev za vpis treba razmisliti. Z odločitvijo vlade pa se ne strinja Pečan.
Kaj pa si o NPZ-ju mislijo učenci in učenke? Anketa, ki so jo v Združenju ravnateljev Slovenije opravili konec šolskega leta 2016, je pokazala, da se učenci in učenke na NPZ ne pripravljajo več kot nekaj dni, da se nanj izven šole niso posebej pripravljali ter da se jih je pri reševanju nalog maksimalno potrudilo okrog 60 odstotkov.
Ker je, odkar smo same opravljale NPZ, preteklo že nekaj časa, smo se obrnile na devetošolca in ga povprašale po namenu NPZ-ja.
Osmošolka, ki bo v prihajajočem šolskem letu opravljala NPZ, je odgovorila, da ji je NPZ dokaj pomemben, saj se lahko šteje pri vpisu na srednjo šolo, in da se bo nanj pripravljala v šoli. Devetošolec se na opravljanje NPZ-ja izven organiziranih priprav v okviru pouka ni posebej pripravljal. Povprašale smo ga, ali je z rezultati NPZ-ja dobil dodatno informacijo o svojem znanju.
Oba sta odgovorila, da jima NPZ ne povzroča dodatnega stresa ali strahu, kar so pokazali tudi rezultati ankete, v kateri je skoraj 80 odstotkov učencev odgovorilo, da zaradi pisanja NPZ-ja ne doživljajo nobenih stisk. Učenci, ki za vpis v srednjo šolo ne potrebujejo točk NPZ-ja, se v večji meri nanj posebej ne pripravljajo. O tem, kakšne so lahko ali bi morale biti izboljšave na tem področju, smo povprašale Logaja.
Glede na anketo Združenja ravnateljev Slovenije učenci ocenjujejo, da je NPZ najbolj pomemben za njihove učitelje. Pečan zaključuje, da od učencev ne moremo pričakovati velikega vložka v pisanje NPZ-ja, saj se jim, za razliko od ocen, ne šteje.
Nacionalno preverjanje znanja tako skozi leta ostaja več ali manj nespremenjeno, tako v pedagoški kot širši javnosti pa je predmet razprave med zagovorniki in nasprotniki. Temeljni namen NPZ-ja ostaja v tem, da na ravni celotnega sistema vzgoje in izobraževanja preverijo, kako uspešni so učenci in učenke pri doseganju ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti. Na tej podlagi nato ustrezno načrtujejo nadaljnje vzgojno-izobraževalno delo. Strah pred tem, da bi NPZ postal mala matura, je torej odveč, na mestu pa je vprašanje, ali je NPZ v svoji zdajšnji obliki res najboljši način za pridobivanje tovrstnih informacij.
Namesto da bi se učila za izpite, pole NPZ rešuje Eva.
Dodaj komentar
Komentiraj