21. 2. 2021 – 16.00

Otroštvo v času covida-19

Audio file

Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Osnovna šola Simona Jenka Kranj sta skupaj organizirala okroglo mizo z naslovom Otroštvo v času covida-19: Raznolikost stisk, nasilnih situacij in pomoči institucij, ki je potekala ta četrtek, 18. februarja. Organizatorja sta v preteklosti že sodelovala, in sicer sta skupaj z nekaterimi drugimi institucijami spisala več protokolov, ki sedaj služijo kot vodilo pri obravnavanju medvrstniškega nasilja v osnovnih šolah. 

Na okrogli mizi so svoje delo v času epidemije predstavili zaposleni iz svetovalnih centrov, vzgojnih zavodov in osnovnih šol. V današnji oddaji bomo predstavili glavne težave, s katerimi so se govorci srečali v kontekstu šolanja na daljavo, in nekatere napotke, ki so lahko za vrnitev v šolsko okolje koristni za učence in učitelje ter nenazadnje tudi za starše. 

Psiholog Miran Babič, ki dela v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor, je povedal, da center po svojih zdravstvenih, socialnih in drugih dejavnostih spada v nekakšno sivo cono, kar zadeva predpisane ukrepe. Večino dela so opravljali na daljavo, medtem ko so se pri bolj zahtevnih primerih srečevali v živo. Več o delu na daljavo pove Babič. 

IZJAVA

Babič je v prvem delu svoje predstavitve opisal stiske otrok in staršev, kot so jih zaznavali v svetovalnem centru. Najprej pa je povedal, katerih težav v tem času niso zaznali in zakaj.

IZJAVA

Babič o stiskah, kot jih je zaznal pri šolarjih in dijakih:

IZJAVA

Audio file
17. 1. 2021 – 16.00
O neenakosti izhodišč pri šolanju na daljavo

Babič o poglabljanju razlik.

IZJAVA

Drug del predstavitve je posvetil pojmu odklanjanja šole, ki ga je izpostavil kot enega ključnih izzivov ob vračanju v šole pri otrocih. Odklanjanje šole lahko opredelimo kot vedenje, ki se nanaša na zavračanje obiskovanja šole ali na težave, povezane s tem, ali je otrok zmožen ostati pri pouku cel dan. Izraz odklanjanja šole je širši kot šolska fobija in ne predpostavlja, da je izostanek iz šole nujno povezan s specifičnim dražljajem v okolju. 

Audio file
7. 11. 2020 – 16.00
Vpliv epidemije na duševno zdravje otrok in mladostnikov

Odklanjanje se pojavlja pri otrocih in mladostnikih v starosti od 5 do 17 let, opazimo pa ga preko vedenj, kot na primer, da otrok v šolo sploh ne pride ali pa jo med poukom predčasno zapusti. Vedenje lahko prepoznamo tudi kot težave ob odhodu v šolo, ki se lahko kažejo z izbruhi jeze, joka ali trme. Ker je za otroka obiskovanje šole povezano tudi z neobičajnim stresom, se lahko odklanjanje šole prepozna tudi tako, da otrok prosi starše ali sorojence, naj ga nikar ne silijo v šolo. Več o odklanjanju šole v povezavi s trenutnim vračanjem nazaj v šolske klopi pove Babič. 

IZJAVA

Babič napotuje starše in učitelje na priročnike, ki so jih pripravili za odkrivanje in preprečevanje odklanjanja šole. Priročniki kot tudi povezave do drugih gradiv, ki jih danes omenjamo, so dostopni v objavi radijskega prispevka na spletni strani Radia Študent.

V Sloveniji imamo devet vzgojnih zavodov, ki obravnavajo otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Ti zavodi so zaradi občutljive narave svojega dela lahko v času epidemije ostali odprti. V vzgojnem zavodu Kranj so za osebe z večjim tveganjem določili, da zavoda ne bodo zapustile, je pa na željo staršev in po soglasju zavoda v prvem valu epidemije približno polovica otrok ostala doma. Ta odločitev se je, kot opisuje Staša Sitar, ravnateljica vzgojnega zavoda Kranj, izkazala za nevzdržno za veliko družin oziroma otrok. Na prve težave so naleteli že zaradi pomanjkanja računalnikov in tiskalnikov, kar so s pomočjo okoliških šol hitro rešili. Večja težava je nastala zaradi pomanjkanja znanja o informacijskih tehnologijah. Več o izzivih, s katerimi so se soočali na vzgojnem zavodu Kranj v času bivanja otrok pri družinah, nam pove Sitar.

Audio file
4. 12. 2020 – 16.00
Predlog Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami

IZJAVA

Sitar je pri otrocih prav tako opazila odklanjanje šole. Posebej pa jo skrbi vse večja uporaba telefonov in socialnih omrežij. Kot pravi, so se v tem času pokazale odvisnosti, ki so jih na posamičnih in skupinskih razgovorih že pričeli naslavljati. Uporabo telefonov so začeli tudi časovno omejevati. 

IZJAVA

Svoje konkretne izkušnje s stiskami otrok v času šolanja na daljavo sta na okrogli mizi podelili tudi svetovalni delavki z Osnovne šole Simona Jenka Kranj, Ingrid Klemenčič in Tina Kaltenekar. Klemenčič pove, da so se pri njih pogosto srečali z opustitvijo skrbi za otroke.

IZJAVA

Klemenčič o stiskah, ki so jih opažali pri osnovnošolcih:

IZJAVA

Veliko dela so imeli z obravnavanjem medvrstniškega nasilja, ki se je preselilo na splet. 

IZJAVA

Na osnovni šoli so za starše odprli direktno telefonsko linijo, na katero so lahko sami poklicali ob kakršnihkoli težavah.

IZJAVA

Za konec naj izpostavimo še dosedanje delo Inštituta za kriminologijo na področju nasilja v družini, ki ga je na okrogli mizi na kratko predstavila Katja Filipčič. Izpostavila je rezultate dosedanjih raziskav, ki kažejo na to, da se v času socialne izolacije večajo dejavniki nasilja v družini. Socialna izolacija na primer krepi psihične dejavnike nasilja, kot so stres, jeza in depresija. Krepijo se tudi ekonomski dejavniki nasilja, ki izvirajo iz porasta brezposelnosti, manjših dohodkov in skrbi za zaposlitev. Svoj vpliv pa ima nenazadnje že samo dejstvo, da družine v tem obdobju več časa preživijo skupaj, kar lahko v tistih družinah, ki so že sicer izpostavljene nasilju v družini, nasilje še stopnjuje. Več o statističnih podatkih nasilja v družini in nad otroki pove Katja Filipčič. 

IZJAVA

Na okrogli mizi je projekt z naslovom Reagiraj! Nisi sama – nisi sam predstavila tudi študentka pedagoške fakultete Univerze na Primorskem Sara Al-Daghistani. Projekt smo v naši redakciji že predstavili, širši javnosti pa je bolj poznan preko mednarodnega znaka za pomoč, ki ga otrok lahko pokaže z dlanjo. Namen projekta je informiranje in ozaveščanje pedagoških delavcev o različnih pojavnih oblikah nasilja, preprečevalnih praksah in sodelovanju z zunanjimi institucijami. Več o prilagajanju projekta okoliščinam šolanja na daljavo pove Sara Al-Daghistani.

IZJAVA

Poudarja še, da je pomembno, da se otrokom in mladostnikom ustrezno razloži, kaj uporaba znaka pomeni in kaj se zgodi, če ta znak uporabijo. Pedagoškim delavcem pa naj se zagotovi ustrezen protokol ravnanja, potem ko ta znak zaznajo.

 

Odklanjanje šole - preprečevanje, prepoznavanje in pomoč 

Moj otrok noče v šolo 

Osnove sistemskega pristopa k medvrstniškem nasilju 

Preventivne dejavnosti sistemskega pristopa k medvrstniškem nasilju

Obravnavanje medvrstniškega nasilja v VIZ 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.