Služba za spremljanje podnebnih sprememb evropskega vesoljskega programa Copernicus v nedavni analizi poroča, da je bil marec 2024 svetovno najtoplejši marec od začetka spremljanja globalnih temperatur leta 1940. Povprečna temperatura zraka na površini je bila v letošnjem marcu 14,14 °C  in je za 0,73 °C tako presegla marčevsko povprečje med letoma 1991 in 2020. Marec je tako postal že deseti mesec zapored, ki je po povprečni temperaturi presegel zgodovinske rekorde. Globalna povprečna temperatura je bila v zadnjih dvanajstih mesecih za 1,58 °C višja glede na predindustrijsko dobo. V minulem tednu je tudi Slovenijo zajel val visokih temperatur, v Osilnici so v nedeljo izmerili 30 °C. Kateri vremenski pojav stoji za visokimi temperaturami, pojasni meteorolog Branko Gregorčič z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Izjava

Podobna toplotna anomalija se je zgodila aprila leta 2011, vendar bomo imeli letos kar dve takšni epizodi v prvi polovici aprila. Ali smo priča vročinskemu valu že v začetku aprila? Branko Gregorčič pojasnjuje.

Izjava

Kakšne pa so napovedi za prihajajoče poletje?

Izjava

/////

V preteklem tednu je bilo na spletni strani založnika Nature objavljeno 124 strani dolgo poročilo o spornih raziskovalnih praksah fizika Ranga Diasa pri raziskovanju superprevodnikov. Preiskavo je izvedla neodvisna skupina znanstvenikov in znanstvenic na pobudo Univerze v Rochesterju. V poročilu razkrivajo Diasovo sistematično prirejanje podatkov in zavajanje sodelavcev, urednikov in širše znanstvene skupnosti. Diasu je Univerza že prepovedala poučevanje in dostop do laboratorijev.

Doktor fizike Dias s sodelavci je leta 2020 in 2023 v reviji Nature objavil dve raziskavi, v katerih naj bi odkrili prvi superprevodnik pri sobni temperaturi. Superprevodniki prevajajo električni tok brez upora, navadno pod -200 °C, odkritje superprevodnikov pri sobni temperaturi pa bi lahko prispevalo k reševanju težav s shranjvanjem energije. Na podlagi raziskav je Diasova raziskovalna skupina od ameriške nacionalne znanstvene fundacije pridobila prestižno finančno podporo v višini 790 tisoč dolarjev. Po pritiskih drugih raziskovalk in raziskovalcev je nato objavil prirejene podatke, ki jih je označil za neobdelane. Članka sta bila po vnovičnih pomislekih znanstvene skupnosti umaknjena, vendar takrat neobdelani rezultati meritev še niso bili javni. Po mnogih pritožbah je bila univerza v Rochesterju prisiljena sprožiti zunanjo preiskavo njegovega dela. Desetmesečna preiskava se je končala februarja.

Po ugotovitvah preiskave je Dias prirejal podatke magnetne susceptibilnosti, ki so ključni za potrditev superprevodnosti. Med izmerjenimi točkami so bili namreč nenavadno enakomerni koraki, Dias pa je trdil, da je to le posledica obdelave podatkov. Po analizi dejanskih podatkov iz zaseženih računalnikov so ugotovili selektivno prikrivanje informacij, ki bi ovrgle lastnosti superprevodnosti. Tako mu je tudi uspelo objaviti omenjena članka. Preiskava podrobno razkriva tudi plagiatorstvo v Diasovi doktorski disertaciji iz leta 2013. Preiskovalna skupina priporoča, da se Diasu prepove poučevanje ali raziskovanje v zasebnih in javnih institucijah. Dias je zoper preiskovalce sprožil tožbo, saj dvomi v njihovo integriteto in strokovno znanje, obtožuje pa jih tudi razpihovanja teorije zarote. 

/////

Slovenija je trinajstega marca prejela obrazloženo mnenje Evropske komisije glede upada travniških vrst ptic. Mnenje je vezano na kršitve nacionalne in evropske naravovarstvene zakonodaje. Po informacijah Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, v nadaljevanju DOPPS, so v mnenju izpostavljene kvalifikacijske vrste Natura 2000. Gre za vrste, za katere so bila posamezna območja opredeljena, to torej pomeni, da je država dolžna zagotavljati njihovo ugodno ohranitveno stanje. 

Predmet kršitve na območju Natura 2000 Goričko je denimo veliki skovik. Število klicočih samcev se je glede na podatke državnega monitoringa med letoma 2004 in 2023 zmanjšalo za več kot polovico. Na območju Natura 2000 Ljubljansko barje pa sta v upadu populaciji repaljščice in velikega škurha, poleg tega je z večine področja izginil metulj barjanski okarček. V društvu DOPPS navajajo, da je poleg upadov kvalifikacijskih vrst problematičen tudi splošen upad travniških gnezdilk v slovenski kmetijski krajini. Njihovo število se je po podatkih državnega monitoringa med letoma 2008 in 2023 zmanjšalo za približno 40 odstotkov.

Za natančnejšo obrazložitev mnenja smo se obrnili na ornitologinjo Katarino Denac iz DOPPS – citiramo: »Glavno sporočilo obrazloženega mnenja je, da Republika Slovenija ni sprejela dovoljšnjih in ustreznih ukrepov, da bi zaustavila upad ptic kmetijske krajine, določenih kvalifikacijskih vrst ptic na območjih Natura 2000, določenih travniških habitatnih tipov in metulja barjanskega okarčka. K zagotavljanju ugodnega ohranitvenega stanja navedenih taksonov se je namreč zavezala z vstopom v EU, ko sta za našo državo začeli veljati Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih,« konec citata. Slovenija je sicer že leta 2019 prejela uradni opomin zaradi slabšanja stanja populacij omenjenih vrst in habitatov, vendar takrat sprejeti ukrepi situacije niso izboljšali. 

Med razlogi za upad vrst ptic v DOPPS navajajo predvsem slabo stanje travišč, ki ga, citiramo, »povzročajo predvsem različne netrajnostne prakse upravljanja, povezane z intenzivnim kmetijstvom – na primer spreminjanje ekstenzivnih travnikov v njive in intenzivne travnike, ki so košeni večkrat letno z zgodnjo prvo košnjo, gnojeni ali intenzivno pašeni,« konec citata. V društvu DOPPS menijo, da je mogoče težave nasloviti s pomočjo naravovarstvene in kmetijske politike. 

Za komentar o trenutnih kršitvah smo vprašali Ministrstvo za naravne vire in prostor, odgovor citiramo: »Slovenija bo predvidoma v večjem obsegu začela zagotavljati izvajanje kmetovanja, ki ohranja travnike ekstenzivne in zagotavlja obstoj ekstenzivnih travniških habitatnih tipov, metuljev in ptic, ter zagnala nov cikel projektov obnove takšnih travnikov,« konec citata.

Za primeren odziv in sprejetje ukrepov ima Slovenija na voljo še dva meseca, sicer lahko Komisija zadevo predloži Sodišču Evropske unije. O morebitnih posledicah prejetega mnenja Denac navaja sledeče: »Obrazloženo mnenje je zadnja stopnja pred tožbo na evropskem sodišču. Če se Evropska komisija odloči za tožbo in na sodišču zmaga, so kazni za Republiko Slovenijo velike – lahko tudi nekaj 10.000 evrov na dan – plačevati pa jih je treba do prenehanja kršitev. Vsekakor je torej za državo ceneje, če do tožbe ne pride,« konec citata.

ZOFFo sta pripravila Luka in Gaja.

Vir naslovne fotografije: Copernicus Climate Change Service