HA DET BRA, HEXENBRUTAL

Gromka, 21. 5. 2015

Včeraj se je v klubu Gromka na Metelkovi zgodil koncert hrvaške zasedbe Ha Det Bra in domačih Hexenbrutal. Koncert, organiziran s strani Moonlee Records, je poskrbel za dvojno hrupno bombo in pucanje ušesnih kanalov, obenem pa pričaral nasmeh na obrazih poslušalcev, ki niso pristaši glasbenega programa Majskih iger ter študentskega rajanja.

Ha Det Bra smo ta teden obravnavali v Tolpi bumov, in sicer njihovo letošnjo dolgometražno stvaritev SocieTEA for Two. Včerajšnji koncert je bil tako promocija omenjene plošče, na katero smo čakali od leta 2012, ko je bend po dolgoletni hibernaciji znova začel igrati. SocieTEA for Two pa ni prvi dolgometražni album zagrebške zasedbe. V včerajšnjem intervjuju so namreč opozorili, da je bil njihov prvi album izdan leta 1995 na kaseti. Škoda, da bodo njihove kasete verjetno za vedno ostale izgubljena rariteta.

Prvi termin večera pa je pripadal prekmurskemu dvojcu Hexenbrutal. Varovanca založbe God Bless This Mess obstajata od leta 2004, podrobneje pa jih spremljamo od leta 2006, ko sta bila izbrana na Klubski maraton. Včasih je bila njuna glasba predvsem improvizatorske narave, danes pa nas na vsakem koncertu presenetita s svojim edinstvenim glasbenim izrazom. Energične in masivne linije sintetizatorja, podprte z eklektičnim bobnanjem, po vrhu pa še kup kitarskih pedalov, poslušalcu na momente pričarajo skorajda kitarsko podobo zvoka. Po drugi strani komadi zvenijo globoko in temačno, enkrat melodično in spevno, drugič pa hrupno in odrezavo. Če sta Hexenbrutal na zadnjem albumu Giant imela le en komad z vokalom, v živo to več ne drži. Z vokalom na delayu, ki deluje kot odmevni krik, s podlago, ki včasih meji na industrial, včasih sludge, vse skupaj pa ritmično zelo raznoliko, daje zasedbi popolno kontrolo nad poslušalcem. Še zmeraj pa gre zasedbi Hexenbrutal očitati predolge pavze med komadi. Dinamičnost komadov in polnost zvoka kar naenkrat izgineta, tišina pa zavlada nad prostorom. 

Po nekaj manj kot polurnem nastopu Hexenbrutal so oder zasedli Ha Det Bra. Če pogledamo njihove koncertne video posnetke, Zagrebčani vedno poskrbijo za intenziven koncert, nabit z energijo. To velja predvsem za frontmena zasedbe, ki je že pred začetkom koncerta pred Gromko kričal v mikrofon. Sledilo je polivanje obiskovalcev, cukanje za lase in grizenje nog. Njihovi komadi še zmeraj zvenijo v noise rock maniri iz devetdesetih let, obenem pa delujejo sveže v vsakem pogledu. Brez obotavljanja jim lahko pripišemo, da so feni založb Touch & Go, Amphetamine Reptile, zgodnjega Sub Popa in drugih. Če se vam plošča SocieTEA for Two slučajno zdi pomehkužena, je obisk koncerta Ha Det Bra obvezen. Njihovo intenzivnost nadgrajujejo sunkoviti ritmični preskoki bobnarja, žmoht pa mu daje basist s svojimi surovimi podlagami. Njihove kitare so v sožitju, ena rezka in ostra, druga pa umazana in mastna. Čisti, kitarski začetki se večkrat prelevijo v hrupno zmedo, ki jo bend preseka z raznoraznimi pavzami. In ravno s kitarskim prepletanjem Ha Det Bra dosežejo vrhunce nastopa piskajočih in hrupnih melodij. Frontmen, ki bi mu po performansu lahko rekli mlajši brat Davida Yowa, s svojim variabilnim vokalom povezuje bend v celoto. V komadih enkrat vokalno skrbi za podlago kitaristu in back vokalistu, drugič pa pokaže svojo agresivnost, ko preglasi vse ostale člane. S smešnimi provokacijami med komadi ostaja tako nepogrešljiv član zasedbe, ki je večer zaključila z bisom Merry Christmas and Lots Of Ho Ho Ho’s.

Skratka, odličen večer, ki je pokazal, da so derivati noise rocka še kako živi tudi po štirinajstih letih hibernacije. Žal je koncert privabil le malo obiskovalcev. A vsi prisotni so z zadovoljstvom pozdravili novo izdajo Zagrebčanov, ki preskakujejo generacije in poleg bendov Sexa, Why Stakla? in Peach Pit spadajo med glavne akterje noise rock glasbe na Hrvaškem.