Čista moralna fekalija

Mnenje, kolumna ali komentar
22. 6. 2016 - 9.20

Stemnilo se je. Sonce se je spustilo in na ulicah so se že zdavnaj prižgale svetilke, ljudje pa so legli k počitku. Zunaj je le še občasno zvok avtomobila, ki se je pripeljal mimo, ali pa občasen trup razigrane mladine prekinil nočni mir. Zavladala je tista nočna tišina, ki je poleg urejenih cest, dostopa do hrane in zdravstvenih storitev tako značilna za večino držav Evropske unije. Zgolj skozi eno okno je še vedno silila svetloba. V sobici je za pisalno mizico sedel bradati novinar Boštjan Videmšek. Soba je bila opremljena z Ikejinim pohištvom, na od dela obrabljeni mizici je bil postavljen Applov prenosni računalnik. Če odštejemo vse depriviligirane, s katerimi se je med svojo dolgo kariero spoprijateljil novinar, je bil ta računalnik verjetno njegov najboljši prijatelj. Kako bi vendar brez njega pomagal vsem ubogim na svetu, oznanil krivice, ki skrunijo človeška dostojanstva. Majhna zelena ikonica na dnu orodne vrstice je oznanjala, da je prižgan uTorrent. Z interneta se je ta trenutek prenašala nova epizoda Igre prestolov. Naslednji dan jo bo predvajal beguncem skozi bodečo žico koncentracijskega taborišča in ob tem točil krokodilje solze. Že zdavnaj se je odpovedal temu, da bi kaj storil le zavoljo lastnega ugodja.

Včasih, ko je bil še športni novinar, si je to lahko privoščil. Redno si je strigel brado in se umival. Zdaj mu je za to preprosto vedno zmanjkalo časa. Na njegovi mastni in nepočesani bradi, padcu človeškega dostojanstva, ki pride s pomočjo ubogim, so sijali strjeni madeži hladne pice, s katero se je ohranjal pri življenju. V kotu majhne sobice so poležavale napol izpraznjene škatle dostavljene hrane. Slednja in dnevni tek v parku sta v njem ohranjala zadnje znake vitalnosti.

Že tri dni se ni stuširal. Njegova pomoč ubogim, njegovi izleti v pekel, so mu vzeli preveč časa, da bi skrbel za svoje zdravje in higieno. Njegovo telo je izsušeno in shirano. Njegova moda otekla do onemoglosti. Njegov otrdel penis se že pet dni zadeva ob rob pisalne mize. Obilje dela je povzročilo, da že pet dni ni masturbiral. Že pet dni se je ob ograji koncentracijskega taborišča sprehajal s skalo v raztrganih hlačah. Bil je na koncu. Ko enkrat zreš v pekel, tudi pekel zre nazaj vate.

Kljub vsemu temu so njegovi prsti besno drveli po tipkovnici. Zvoki “tap, tap, tap” so kljubovali nočnemu miru evropske duše. Pisal je poročilo o koncentracijskem taborišču. Dokončal ga bo do zjutraj. Naslednjo noč bo napisal novega. Vedno se bo našel nekdo, katerega tožeči glas je bil dotlej neuslišan. Boštjan pogosto zajoka in si reče: “Moje poslanstvo nikoli ne bo končano.” Zaveda se, da opravlja Sizifovo delo. A kot Sizif tudi sam nikoli ne bo prenehal. Preveč je ponosen, da bi.

Zvok tapkanja, ki prekinja tišino, znano navadnim ljudem, kar naenkrat prekine trušč, podoben pripravljanju nevihte. Boštjan si obriše solze in pogleda skozi okno. A nebo je mirno kot nepravična vest evropskega človeka. O nevihti ne duha ne sluha. Ob spoznanju te brezbrižnosti še enkrat zajoka in si obriše solze. Spomni se, da je nekoč na referendumu za vstop Slovenije v Evropsko unijo na glasovnici obkrožil Za. Obšel ga je strahovit občutek krivde in sam pri sebi je zakričal: “Hoteli smo svobodo in demokracijo, zdaj pa izčrpavajo nedolžne. Po njih vsak dan padajo bombe. Tako je v Alepu, tako je v Azazu. Nikjer niso varni. Begunci nekaj dni čakajo na meji. Vsi ste nas izdali. Nas in naše zaupanje v vašo pravičnost. Njih in njihovo človeško dostojanstvo!  Vse!«  A iz njegovih ust je privekal zgolj tih hlipec. Moči preprosto ni imel več. Zvoki nevihte pa kljub temu niso prenehali.

Pomislil je: “Je to glas zatiranih, ki me kliče na pomoč? Je to moja ponosna vest? Ne, vest se oglaša drugače.” Takrat ga je zabolelo v trebuhu, da se je od bolečine skoraj sesedel na pod umazane sobice. Spomnil se je, kako stradajo begunce, spomnil se je, kako na njih učinkuje pomanjkanje dostopa do stranišč in nenadni vnosi slabe hrane v njihova izmučena telesa. Tudi sam je že nekaj časa živel kot begunec, stran od doma. V tem premisleku je spoznal razlog svoje bolečine. Tiščalo ga je na stranišče. Ni mogel kaj, zatiralske metode so nazadnje kruto zarezale tudi v njegovo telo. Moral si bo vzeti pet minut in se temeljito podelati. Da ne bo izgubljal za uboge tako dragocenega časa, lahko prenosnik vzame na stranišče. Le tako bo lahko kakal brez slabe vesti. Boštjan je na tej točki vstal, dvignil računalnik z mizice in se z njim v svojih koščenih rokah odpravil proti vratom toalete. Čaka ga ustvarjalna dejavnost.

No, zdaj, ko je Videmšek končno odšel počet, kar Videmšek počne, pa smo na vrsti mi, da analiziramo njegov produkcijski proces. Fenomen Boštjana Videmška je namreč zanimiv. In sicer iz naslednjega razloga. Ob vsaki njegovi izjavi je jasno, da gre za moralizem. Ampak moralistov je mnogo, Videmšku pa med njimi pripada prav posebno mesto. Če si pogledamo vse prejšnje primere, ki sem jih obdelal v letošnji sezoni Moralnih fekalij, lahko pridemo do ugotovitve, da je v njih mogoče zagrabiti neko protislovje med logiko, ki se ji zaveže avtor, in njegovim pisanjem, to protislovje gnati do konca in pokazati, da so pisci idioti.

Recimo: nekdo se sklicuje na določeno antimoralistično teorijo in obenem moralizira. Nadaljujemo lahko s primerom pragmatizma. Slednji predpostavlja neko vednost o neumnosti trditev, ki jih podaja pragmatik, pa predpostavlja, da so te neumnosti politično učinkovite. Protislovje najdemo v tem, da ravno pragmatizem v lastni zavezanosti učinkom ni učinkovit. Nadaljujemo lahko z raznimi ntokizmi, ki sopostavljajo določen moment strukturne analize kapitalizma in logiko vsi ti, konkretni ljudje so isti”. Spet očitno protislovje med strukturno logiko produkcije, ki konkretnim posameznikom jemlje relevanco, ter gonjenjem politično in teoretsko retardirane mantre konkretnih zločincev.

Tako rekoč vsaka od kritiziranih vsebin do zdaj je posedovala določen moment umnosti, zavoljo katere je bilo mogoče njihove pisce razbiti na njihovem lastnem terenu. Videmšek po drugi strani tega nima; je preprosto neprotisloven. Pa ne zato, ker bi do konca speljal nekakšno genialno logiko, ampak ker so njegovi teksti tako huronsko zanič in brez vsebine. Recimo vzamemo njegovo Poročilo iz koncentracijskega taborišča, v katerem naj bi po dolžini besedila sodeč na dolgo in široko obdelal način delovanja taborišča za begunce na grškem otoku Hios. Pa ga ne. To storijo trikrat krajši novinarski prispevki, ki jih najdemo z vpisom gesla “Chios camp” v Google. No, pa vendar - gora teksta vendarle predpostavlja neko vsebino?

Večino tvorijo poskusi posredovanja neposredne izkušnje beguncev, ki se imajo nedvomno slabo, preostanek empirične netočnosti. Recimo, da se z begunci ravna tako kot z Judi. No, se ne. Taborišča ala Auschwitz so bila uničevalna taborišča, s stalnimi eksekucijami in plinskimi celicami, kar taborišče na Hiosu ni. Poleg tega so bila nemška koncentracijska taborišča strogo nadzorovana, medtem ko taborišče v Hiosu prav tako ni. To sicer pove tudi Videmšek, ne navede pa nikakršnega razloga, zakaj ne, ker je preveč zaposlen s slabim parafraziranjem Nietzscheja. Ker o samem mehanizmu taborišča ne pove ničesar. V nacističnih koncentracijskih taboriščih so bile namreč  tovarne, ki so uničevalno smrt zvezale z industrijo ekonomskega profita, česar taborišče v Hiosu spet ne naredi.

Imamo torej dva tipa koncentracijskega taborišča: v Hiosu, kjer se begunce “zgolj” zadržuje, in nacističnega, kjer se njihova telesa spreminja v puder in objekte biološke eksperimentacije, njihovo delovno zmožnost v profit. Dejstvo, da življenje ne v enem ne v drugem ni posebej prijetno, ne pomeni, da je enako. Ta manko kakršnekoli analitične vsebine na drugi strani sproducira proces tvorbe njegovih besedil, sestoječ iz naslednjih štirih korakov.

Na začetku kot prvi korak stoji že navedena apriorna izključitev analitske vsebine, ki sovpade z drugim korakom: premestitvijo na moment “izpovedovanja”. V tej shemi je Videmšek vedno tisti, ki posreduje domnevno neposredno izkustvo zatiranih. Izključitev analize in redukcija na posredovanje izkustva nadalje tvori celoten horizont možne vsebine besedila. Posledično sem tudi sam, če sem hotel vsaj približno slediti njegovi logiki, moral začeti z dolgim popisom Videmškovega izkustva pisanja, kot si ga sam predstavljam. Mislim, da mi je lahko hvaležen, da izmed vseh ljudi prevzemam breme posredovanja njegovega izkustva. Sem pravi pravcati mučenik.

Izrečena sintagma “Kot si ga sam predstavljam” nato odpira tretji korak, in sicer v obliki vprašanja o načinu posredovanja izkustva depriviligiranih. Tretji korak je torej forma, ki jo lahko poimenujemo “poetizacija izkustva”. Kot njen primer lahko navedemo naslednji citat iz poetično naslovljenega članka “Ubili so ljudi. Ubili so skale. Ubili so drevesa.”:

“V letalskem napadu vladnih sil je izgubil sedemnajst sorodnikov. Med njimi očeta, brata in sestro. 500-kilogramska bomba mu je vzela preteklost, sedanjost in prihodnost. Njegov, od bolečine in obupa izmaličen obraz ni skrival ničesar. Jokal ne bo nikoli več. Pozabil je, kdaj se je nazadnje smejal.”

Na tej točki bi morda lahko našli edino protislovje. Dvomim, da bi bilo nekomu, ki je v bombnem napadu izgubil celotno družino všeč, da je njegovo trpljenje pod prsti slovenskega novinarja postalo slaba poezija. Videmšek, ki mesijanski smoter svojega delovanja utemeljuje na pomoči zatiranim, mu s tem nedvomno ni pomagal. Ampak recimo, da je to premalo, da izpeljemo karkoli vsebinskega. Seveda, saj je, kot sem že večkrat poudaril, ravno pomanjkanje vsebine glavna značilnost njegovih tekstov. Kar je znotraj tistega, kar nam je navkljub vsej suhoparnosti dano na razpolago, pomembno, je naslednje. Forma posredovanja mu dopušča, da izkušnjo oplemeniti tako rekoč s čimerkoli. Kot je sam zapisal, da se človek, ki je izgubil večino družine “jokal ne bo nikoli več. Pozabil je, kdaj se je nazadnje smejal.”, sem sam brez težave lahko oplemenitil Videmškovo izkušnjo z govorjenjem neumnosti o njegovih higieničnih navadah. Da se sam prej kaže kot model eko življenja, higieničnosti in tako dalje, je na tem mestu, v skladu s to formo, popolnoma irelevantno. Itak gre za popolnoma subjektiven vtis.

In nazadnje - četrti, vsebinski korak produkcije Videmškove žalostinke. Če je forma poetizacija, je vsebina skoraj biblični diskurz človečnosti in njenega padca. Kaj je namreč konstantnost vseh izkustvenih posredovanj, ki jih Videmšek navede? Zmeraj naletimo na nekoga, ki je bil v prejšnjem življenju intelektualec - učitelj, zdravnik, izdelovalec letal - skratka visoko izobražen in dobrohoten posameznik, ki ga je nato vojna vihra, zlohotnost zgodovine, speljala na kriva pota, ga prisilila v to, da ubija in se preživlja s postanimi makaroni. S tem vsakič vzpostavi predpostavko večne dobre človeške narave, iz katere prek logike “izgube” izpelje vse floskule o razčlovečenju. Kakor da ni očitno, da je na genocidih, taboriščih, vojnah in ostalih objektih njegovega zgražanja približno toliko živalskega kot na organiziranju naših izločevalnih potreb prek institucije stranišča.

Kar je na vsem tem tako markantno, je že izrečena popolna odsotnost protislovja med vednostjo in moraliziranjem, ker momenta vednosti tako rekoč ni, saj je celoten smisel njegovih prispevkov v romantičnem slavljenju “notranjega izkustva”. Če je celoten point teksta v njegovem podajanju, prek imperativa “daj glas trpečemu”, je kakršna koli poglobljena analiza tako ali tako irelevantna. Zato lahko ta tip pisanja brez težave razglasim za najbolj izčiščen objekt moralnih fekalij doslej. Te je za vas to leto poslednjič pripravljal Matija Jan. Slednji si bo med poletjem vzel pavzo in z rubriko ponovno začel po poletju.

Preden pa se od vas dokončno poslovimo, opomnimo, da se je prvi prispevek moralnih fekalij, naslovljen Kako ostati človek?, začel z dedukcijo človečnosti iz stranišča, da se je obravnava Videmška zaključila z isto dedukcijo ter da smo tega istega Videmška kmalu po začetku prispevka pustili, da odide in svojo človečnost utemelji ravno na stranišču. Vrnimo se za konec k njemu in povprašajmo: “Kaj je med našo odsotnostjo ustvaril naš Boštjan?” Prisluhnimo mu.

Izjava

 

 
Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

@ anonymous: te zadnje fekalije so vsekakor precej drugačne od prejšnjih in po mojem mnenju tudi boljše.

prejšnja so bile prehitro dismisivne do nekaterih drugih šol mišljenja, morda njegova teza o teoretski produkciji v tujini ni bila čisto utemeljena, je pa zelo dobro nakazual splošne smernice za nek metaoteretski razmislek.

medtem, ko v teh Fekalijah ni neke empirične napake, na kateri bi temeljil tekst, vsebina in forma sta precej sprijeti in Videmšek nikjer ni odpravljen na ravni neke empirično nevzdržne forme, temveč po njegovi lastni formi; to je kritika od znotraj in ne od zunaj.

zato ne moreš enačit obeh fekalij.

fekalij pa res ni za enačiti!! tako!

Spet en zatežen starogardist, ki ga moti "kaj delajo z njegovim RŠem" buehuehue, živelo kraljestvo mnenj, živelo moraliziranje do podna in čez.

Sad si tako jadan, da bolje bi ti bilo, kad pucaš si u kurac, konju liberalni

fak kako si mogočen ko mešaš slovenščino s srbohrvaščino, blazno mogočen si, res

... pucati u kurac? kva to sploh pomen? a da si glup i zdebiliran? ja, to bo to.

daj si šajkaču na glavu i puci truba za vojvodu Nedića!! ... to ti je v krvi, u tome si mnogo dobar, mnogo

dokler RŠ ne bo dejansko operiral z aktualnimi mladimi poslušalci na ravni empirije in ne zgolj kot z neko abstraktno entiteto in dokler bo poslušalsko skupnost jemal kot krog lastnih interesov in hotenj njegovih sodelavcev (in jih enačil z seboj), do takrat mu gredo komentarji, kot jih je fasal pod pričujočim prispevkom. in z nasilno distinkcijo med starogardisti in mladimi silami se bo le še bolj zapiral, navzven in navznoter. Argument, da je nekaj na nivoju, ker je mladio in ker 'dela drugače' (za kar se velikokrat izkaže, da temu sploh ni tako) ni argument za nerazumevanje radijskega medija, še manj pa to pomeni, da si zaradi tega boljši, kot ta stari.

Metateoretski razmislek so velike besede za prekrit izrazito pavšalne in nič kaj teoretske označbe za Kino Šiška, Pritličje, itd

"Sad si tako jadan, da bolje bi ti bilo, kad pucaš si u kurac, konju liberalni"

Fifijevcem zgleda zmanjkuje argumentov h katerim so še nedavno pozvali.

anonymous: torej hočeš reči - takrat, ko bo RŠ postal konformna cona za elite iz Kina Šiške, Pritličja in trobilo glasov generacije, ki jim očitno neki strici pravijo, da so upravičeni do Kina Šiška in so potem avtomatsko že "empirično poslušalstvo"; torej s tem, da govorijo kot glasovi generacije, že performirajo neko empirično poslušalstvo, ki naj bi bila ta dejanska mladina?

ker dvomim, da si do tega empiričnega poslušanstva prišel s kakšno empirično raziskavo kaj bolj kot recimo tovariš Tomc.

sprijaznite se; RŠ je v vsakem režimu in v vsaki generaciji sprožal učinke, ki trenutnemu establišmentu niso ustrezali. tako tudi ne ustreza trenutnemu establišmentu, čeprav se posploši na "empirične poslušalce" in misli, da mora RŠ "živeti za njih", torej jim lizati rit, ker pač misli, da je nekakšna alternativa, in da je del te alternative tudi RŠ.

no, kot pisec člankov za RŠ, lahko povem, da so moji vtisi pri srečevanjih z empiričnimi poslušalci precej drugačni. onkraj steklenih napadov tistih, ki mislijo, da jim nekaj pripada, do mene na ulici pristopi empirično poslušalstvo in mi čestita za končno trohico misli o neki temi, do mene pride empirično poslušalstvo po mailih in se mi zahvali, ker sem artikuliral nekaj, kar si kdo drug ne bi upal in tako naprej.

dvomim, da imajo tako "abstrakten", živ, in osrečujoč stik s svojim "empiričnim poslušalstvom in bralstvom" pripadniki establišmenta iz Pritličja ali Kina Šiške ...

RŠ je po zatonu 3bune edini živ medij v tem prostoru. Kar mi je spet potrdilo empirično poslušalstvo iz drugih držav. Dvomim, da vitalni deli mednarodne teoretske, književne itd. scene spremljajo, kaj počne to "empirično poslušalstvo", ki niti ni poslušalstvo, ampak so to večinoma producenti vsebin, ki jih nekateri avtorji RŠ-a kritizirajo.

RŠ je edini medij, ki ima določen vpliv onkraj svojega inertnega kroga, ki producira referenčno vsebino, in ki vpliva na inovacije ter aktivnost različnih polj (to je, ki vpliva na premeščanje sil znotraj njih).

komentarji, ki jih zapisujete, niso nobeno merilo; gre za zapise nekaj posameznikov, ki jih omenjena dejstva bolijo, ki se jim zdijo ta dejstva in članki ogrožujoči za njihovo mesto v omenjenih poljih, in ki so zato stekleni ter bolj opazni. podobno je to kot pri komentatorjih na kakšnem MMC-ju, ki si na ta način dajejo vtis množičnosti.

drugi razlog, zakaj so taki komentarji opazni, je ta, da ima večina mislečih ljudi premočan občutek dostojanstva, da bi se s temi bedastočami spuščalo v polemike.

pa lep dan.

"no, kot pisec člankov za RŠ, lahko povem, da so moji vtisi pri srečevanjih z empiričnimi poslušalci precej drugačni. onkraj steklenih napadov tistih, ki mislijo, da jim nekaj pripada, do mene na ulici pristopi empirično poslušalstvo in mi čestita za končno trohico misli o neki temi, do mene pride empirično poslušalstvo po mailih in se mi zahvali, ker sem artikuliral nekaj, kar si kdo drug ne bi upal in tako naprej."

ČESTITAM!!!

ps. Pritličje je kavarna. Vi se počutite ogrožene od kavarne.

Pa lep dan.

ojla ne vem o čem govoriš, razen da streljaš po ostalih ... hvala lepa za tole ... RŠ je medij, Šiška in Pritličje pa ne ... ne vem o kakšnih elitah govoriš v Šiški in Pritličju, ki jih na RŠ-ju ni, še en pojem, ki je nereflektiral kot cel tvoj pamflet in oba s starni Fifija v zadnjem času ... v tme je problem, ne tematika, ki se je lotevata (torej način, ki pač ni dobr v obeh primerih) ... i rest my case ...stik z poslušalci RŠ-a pa imam sam že dve desetletji kot sodelavec in kot poslušalec, torej bistveno več, tko da mi ne rabš govort, kaj naj bi to bilo ... s svojim pamfletom samo potrjuješ, kar sem prej zapisal in kot sodelavec RŠ-a ne rabm tvoje dikicije RŠ-ja ...

ojla, ne, nikakor ni refelktiran.

zakaj je recimo klientela v splošnem (in ne pri vsakem posamezniku) del elite, in zakaj dispozicija RŠ-a ni elitistična, je mogoče z lahkoto pojasnit.

rog stoji zraven pisarne župana, ki ruši ROG, kateremu poglavitno medijsko podporo izkazuje Radio Študent, medtem, ko je želja župana vpeljati v Rog podobno vzdušje, dogajanje in rituale kot jih imaš v Pritličju. Preprosto.

Kino Šiška je del elit, ker njen snovalec, in tudi njen šef, v tem trenutku dajeta odklonilne do dvoumne izjave do Roga, oba sta povezana z oblastnimi garniturami, medtem, ko ne FIfi, ne jaz temu niti blizu nisva, kakor večina drugih na RŠ-u tudi ne.

če ne vidiš preprostih razlik že v nečem prej, v ritualih, diskurzu in političnih stališlih, ki so prisotna ne obeh koncih, ti pač v tem primeru primanjkuje nekaj političnega čuta.

to, da stvari argumentiraš na način, na katerega to počneš, namreč s splošnostmi o nerazumevanja Radija kot medija, kot glavar radijske teorije, ki ostaja zacementirana enkrat za vselej, in da govoriš o neki brezpogojni ljubezni do empiričnega poslušalstva, ki ga z ničemer empirično ne utemeljiš, medtem, ko jaz to vsaj poskušam storit, medtem, ko ti meni očitaš pamfletarstvo, me pripelje do tega, da bi jaz tvoje pisanje oklical za pamflet.

pač, vse, na čemer stoji tvoj argument v tem primeru, je po mojem mnenju fiktivna teorija, dogme o radijskem mediju in avtoriteta.

se pa strinjam, da nima smisla ločevati stare garde od mlade in se strinjam, da predzadnji članek od Fifija ni perfekten. ampak kaj je pa perfektno? govorimo o pristopih nasploh, tudi pri ljudeh na drugi strani se zagotovo pojavi kakšen kiks; ne štejemo kiksov, ampak eno sliko proti drugi.

i rest my case.

"ojla, ne, nikakor ni *refelktiran."

* nereflektiran

"pač, vse, na čemer stoji tvoj argument v tem primeru, je po mojem mnenju fiktivna *teorija, dogme o radijskem mediju in avtoriteta."

fiktivna empirija

Zakaj komentatorji vedno popravljajo svoje spodrsljaje, mogoče pa še sami ne vejo kaj so hotli reč. Sori, menjam temo, ta je že izčrpana.

zato ker je v okence od comment sectiona zelo težko pisat in urejat besedilo, sploh, če je mal drugače ;) dobra tema drugač, ja, osnovna se je dokončala preko mailov.

* ne drugače, daljše. hohoho.

"rog stoji zraven pisarne župana, ki ruši ROG, kateremu poglavitno medijsko podporo izkazuje Radio Študent"

Verjetno misliš Pritličje. Ja, rotovž je poleg, grozno, to pa res pove vse a ne da. Ta prostorska bližina vse pove.

Ne bi mogel verjeti kako blizu si skrajno katoliško-desničarskim pogledom na Pritličje. Debilom, ki mislijo, da je Pritličje nakup mavričnih volilcev s strani Jankoviča. Koji poden fakin šit ne morem verjeti.

"Kino Šiška je del elit, ker njen snovalec, in tudi njen šef, v tem trenutku dajeta odklonilne do dvoumne izjave do Roga"

Kakšna revščina in ubogost od razumevanja, kakšen poden. Kaj takšnega lahko napiše samo bolni slaboumnež, ki mu je vseeno za vse razen za svoj mali mali mali vrtiček v Rogu. Kino Šiška je zmaga, in naj kot takšna še ostane dolgo.

Ne morem verjeti da si tako ozkogleda skupnost (okoli Roga) dejansko lasti neko intelektualno in moralno superiornost, da moralizira (ja, moralizira!) o Videmšku in podobnih; medtem pa povsem primitivno (tako kot npr. Reporter, NovaTV ipd.) deli javnost v dva pola na polagi ENEGA stališča.

To je primitivnost. Da uporabljate RŠ kot paravan za širjenje teh neumnosti je pa abotnost, ki jo uredniška politika RŠ ne bi smela dovoliti.

Analho Anarho je še enkrat (že n-tič) objasnil in pojasnil zdaj pa je morda čas da se ta čreva počasi zaključijo.

Sam predlagam da se s strani RŠa Fifiju zaradi tega textovnega iztrebka Fifiju odredi suspenz Videmšku pa vsaj simbolno opravičilo (btw, nisem Videmšek in nisem njegov fen).

Pa povabte ga (Videmška) kdaj v kako oddajo in ga mrcvarite po mili volji, ampak za božjo voljo (čuj, "za božjo voljo!") ne s takimi infantilnimi pritlehtnostmi. Radio Študent je bil vedno provokativen a to nikdar ni bil njegov nivo in iskreno upam da (vsaj večinsko) tudi nikdar ne bo.

ja, analho anarho, ki mu iz vsake tretje besede in tudi iz nicka udari homofobija (dela take povezave med seksom gejev in seksom z živali, očita ljudem da so - latentni - homoseksualci, in zaničuje analno erotiko), bo seveda povsod drugje videl homofobijo. latentni homofob?

človek, ki ni znal odgovorit že 15 dni (očitno je to tisti Falk) na noben protiargument, in ki se mu od nekega nevrotičnega besa cedijo možgani iz odprtin v glavi kot driska, katerega en stavek v povedi je protislovje drugega stavka v isti povedi, ima pravico že 15 dni zlivat do drisko po komentarjih, potem pa očita uredniško politiko. odlično.

"dela take povezave med seksom gejev in seksom z živali, očita ljudem da so - latentni - homoseksualci, in zaničuje analno erotiko"

Wau! Kje pa to piše (zveni zelo desadovsko)?

Če rečem, da je nekdo latentni pomeni da sem homofob? Oprosti nikjer nisem rekel, da je biti homoseksualen kaj narobe. Z uporabo besede "latentni" sem samo poudaril, da ima avtor tega prispevka spolne fantazije o Videmšku, očitno nerealizirane, ki tičijo speče v njem, zato "latentni". Tako radi analizirate tekst pa te očitnosti ne vidite? ...

Ti mi iz skromnosti lastnega razumevanja pripisuješ homofobijo, da me bi lahko obsodil nekakšne zlobe in slaboumja. A primitivni slaboumnež si sam. V vsem vidiš nek napad. Neko "*-fobijo". Smešen si. S tabo in tebi podobnimi ni mogoč dialog. Saj vidite v vsaki besedi neko grožnjo, nek strah. Simple. Vi iščete "safe space" v katerem vam nihče ne bo triggeral pojmov, ki vas "utesnjujejo" ali vas izzovejo. Vi ste budale. Vaša ironija je, da povsem nevede kolaborirate z neoliberalnim korporativizmom in reducirate jezik na raven slovarja s 5000 gesli, wellcome to 1984.

Zaničujem analno erotiko? Res? Kje? Sam nimam nič proti karnalnim užitkom, kakršnikoli so. Vse so to legitimni kanali užitka.

Protiargument? Na kaj? Vi (a propos Muanis) jemljete vsakemu poznavalcu legitimnost kritike medtem ko pa sami kritizirate čisto čisto vse. Kako se naj z vami potem pogovarja?
Označujete nasprotnike kot "elito" (ne me jebat nisem vedel da sem elita ker plačam normalno ceno za koncert in podpiram band in plac; da sem elita če grem na pijačo v Pritličje); kaj so potem dejanska ekonomska in politična elita ...

Dejansko ste infantilni do kurca. V dogmi lastnih blodenj negirate vsakega, ki zavrača vašo dogmo in način razmišljanja. V tem ste enaki totalitarizmom. In zaradi tega vas zavračam kategorično, vas in vaš način razmišljanja. Se mi pa zdi prevod vaših lastnih frustracij skozi nekakšno anarhično ideologijo tako patetičen, da nimam besed.

Falk, še zadnjič ti odgovarjam, bom šel točko za točko, da morda uvidiš, kako so tvoji komentarji samomanipulativni, kar ti pomaga pri pravičniškem besu, ki ga iz nekega najbrž osebnega razloga trosiš in s tem zapadaš precej nizkim in nasilnim legam:

1. "Če rečem, da je nekdo latentni pomeni da sem homofob? Oprosti nikjer nisem rekel, da je biti homoseksualen kaj narobe."

Res je, da tega nisi eksplicitno napisal, si pa različne reference na homoseksualnost rabil v žaljivih kontekstih; deluje, kot da imaš "nekje zadaj", da je slabo biti homoseksualec; to je bilo precej ekscesno, že tvoj vzdevek je Analho, homoseksualnost "nasprotnikov" si zelo pogosto izpostavljal in podobno.

2. "da ima avtor tega prispevka spolne fantazije o Videmšku, očitno nerealizirane, ki tičijo speče v njem, zato "latentni". Tako radi analizirate tekst pa te očitnosti ne vidite? .."

a) to je poppsihološki zaključek, kakršen je tipičen za nereflektirano rabo freudovskih konceptov. gre za nekakšen ad panseksomum; povsod se skriva nek globji vzrok, neka zarota v nasprotniku samem, ki je navadno zavist, ta zavist pa se kaže skozi govorico kot namigi na seks; s samo psihoanalizo to nima nič, ima pa veliko z bližnjico do diskreditacije nasprotnika

b) tudi če je to, akr praviš res, za sam tekst ni bistveno; čeprav bi si Fifi morda res želel seksa z Videmškom in je nanj ljubosumen, to še ne spodbije njegovih argumentov

3. "Ti mi iz skromnosti lastnega razumevanja pripisuješ homofobijo, da me bi lahko obsodil nekakšne zlobe in slaboumja. A primitivni slaboumnež si sam."

Ne obtožujem te zlobe in slaboumja, samo napremišljene agresije. Tvoje osebne lastnosti niso moja stvar. Nisem razmišljal o tvoji inteligentnosti ali neinteligentnosti, zgolj o tvojih konkretnih komentarjih.

4. "Smešen si. S tabo in tebi podobnimi ni mogoč dialog. Saj vidite v vsaki besedi neko grožnjo, nek strah. Simple. Vi iščete "safe space" v katerem vam nihče ne bo triggeral pojmov, ki vas "utesnjujejo" ali vas izzovejo. Vi ste budale. Vaša ironija je, da povsem nevede kolaborirate z neoliberalnim korporativizmom in reducirate jezik na raven slovarja s 5000 gesli, wellcome to 1984."

to je kliše in posplošitev. moje pisanje navadno označujejo kot preveč polno "težkih" besed, torej mi očitajo preveliko rabo besednega zaklada. že precej nazaj sem opozarjal na problem politične korektnosti kot dispozitiva, ki blokira mišljenje. in ne, ne vidim nikjer samih groženj. osebno sem navdušen nad številnimi stvarmi na tem svetu in se imam praktično za hedonista; vesel sem celo svoje jeze. ti pa nimaš nobenega dokaza, da se počutim od "vsega" ogrožen, ampak si to predpostavil, da bi me lažje diskreditiral.

5. "Protiargument? Na kaj? Vi (a propos Muanis) jemljete vsakemu poznavalcu legitimnost kritike"

ne, ne počnem tega. legitimnost kritike jemljem samo kvazipoznavalcem in mislim, da je naš prostor po svojem objektivnem ustroju, ki nima veze z nacionalnim značajem, nagnjen k temu, da na odgovorne pozicije postavlja nepoznavalce. pri svoji kritiki pa se sklicujem na številne poznavalce, ki jim pripisujem legitimnost kritike. če je teh precej v krogih mojih prijateljev in znancev, težko pomagam, je pa to posledica majhnosti prostora. sklicujem pa se tudi na poznavalce, ki jih ne poznam.

številne kvazipoznavalce sem v njihovem delu dovolj dolgo spodbijal z argumenti, da lahko zdaj, v skladu z razvojem svojega publicističnega dela, postaivm tudi kakšen aksiom.

6. "Se mi pa zdi prevod vaših lastnih frustracij skozi nekakšno anarhično ideologijo tako patetičen, da nimam besed."

kje vidiš kaj anarhičnega? jaz sem za hierarhijo in vrednotenje, ampak drugačnega tipa, kar stoji tudi v mojih komentarjih; vedno vrednotim in vzpostavljam hierarhijo.

7. "Označujete nasprotnike kot "elito" (ne me jebat nisem vedel da sem elita ker plačam normalno ceno za koncert in podpiram band in plac; da sem elita če grem na pijačo v Pritličje);"

Jasno sem napisal, da ni vsak obiskovalec Šiške in Pritličja pripadnik elite, da pa so garniture obeh institucij povezane z oblastnimi garniturami in da reproducirajo diskurz levolberalnih elit; je pol občih mest in doksičen, kar sem utemeljeval pretežno skozi vse svoje komentarje do sedaj.

8. "kaj so potem dejanska ekonomska in politična elita ..."

Teorija je že zdavnaj ugotovila, da je kulturniška elita praktično nepogrešljiv del ekonomske in politične in da se reproducira skozi določene prakse; v sloveniji to pogosto niso obiskovanja koncertov operne glasbe, ampak še marsikaj drugega, kar lahko najdemo v Pritličju in Šiški (kar samo po sebi ni sporno, problem je vedno v relacijah).

-----

Razvidno je, da si površen, delaš posplošitve, manipuliraš s konteksti in si izmišljuješ pripise. Meni se zdi, da zato, da bi upravičil svoj bes.

Kot je rekel že kolega: I rest my case.

Lep dan

----

kar se ostalih tiče, pa ne vidim razloga za odkrivanje, kdo je avtor komentarjev (Radio omogoča anonimno komentiranje, zato je ta vrsta komentiranja očitno legitimna), kakor tudi ne vidim smisla v pozivih po ustavitvi komentiranja; res so nekateri komentarji zelo problematični, vendar mnenje, da je debata neproduktivna in da se ne da pvoedat nič več novega, po mojem še ne utemlejuje blokiranja teme.

preberite si komentarje in videli boste, kaj je urbana liberalna hipster elita, ki dominira ljubljansko "alter" sceno in si apropriira kulturno produkcijo. nočemo mladih malomeščanskih kreativcev iz kina šiške in pritličja. rš nikoli ne bo del tega. ne boste si prisvojili edinega neodvisnega medija, kot ste si prisvojili metelkovo.

naj gori kino šiška! pravtako je treba ekspropriirat podjetne "alternativce", ki na metelkovi in pritličju furajo t.i. biznis-alternativo.

rš navsezadnje tudi ni homogena skupnost in tudi tukaj se najde kakšen ščiš, ki drži stol zgoraj omenjenem urbanem hipsteraju z raznimi rešetanji in podobno. ampak dobro, korak po korak.

avtorju članka in prvemu špikerju, ki je to mojstrovino tudi mojstrsko prebral pa samo kapo dol!

Zadnji komentar vreden mladega Bavčarja. Similar Spirit.

ma kje pri bogu kdo vidi večno dobro človeško naravo, ne nazadnje so vse te fekalije in antifekalije, avtorstva in re avtorstva, zgovorni prispevki o nasprotnem ..in kaj počne v tem fekalizmu penis drugega kot da se izgublja v fantaziji enega, drugega in tisoč in enega drkača? Ma naj fifa ali uefa kdorkoli masturbira če mu paše, samo plača naj si objave... kdo financira to fekalizacijo - njegova ekselenca, njegova presvetost, levi drkači, desnoročni drkači, klerikalci, abstinenti pijanci , donald trump, morda impotentneži, no slednje je najbolj verjetno, predvsem zaradi nemoči tega prispevka in še vrste drugih... so pa tudi na RŠ izjeme, ki celo nekajosemenijo s tehtnostjo... če je dylan nobelovec za književnost potem se odpre upanje tudi za ....brez domovine zremo v smrt in smo fekalije staro grških bogov...

ti, Matija Jan - če torej leta 2018 v mesecu JANUARJU še imaš cela jajca - ti predlagam, da spokaš svojo torbico in se odpraviš na potep: pojdi do SIRIJE pogledat, tako kot je hodil Videmšek. Njemu ni več treba, on VE, videl je zadosti, da si lahko privošči malo počitka. ZATE, MATIJA JAN, če pa hočeš v tem življenju še ohraniti kaj verodostojnosti - ajde, pejt pogledat muslimanski svet na svoje oče - ČE SI UPAŠ - ti tele usrano kulturniško.

Strani

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness