Ena lastovka še ne prinese pomladi

Mnenje, kolumna ali komentar
12. 9. 2016 - 13.00

Pretekli konec tedna so na Dnevnikovem spletnem portalu objavili članek o seksizmu v Tovarni Rog, čeprav grafit pravzaprav ne sodi v kompleks Tovarne. Eden od članov kolektiva 1107 je nasprejal grafit, ki je upodabljal nago žensko telo od zadaj, s poudarjeno zadnjico, oblečeno v tangice. Ne vidi se je v obraz, vidimo pa tudi del njene desne dojke. Dekle kleči na kolenih in spreja grafit. To videč je menda članica nekega drugega kolektiva pod bandero zavedne feministke čezenj nasprejala: “Rog brez seksizma!”

Poglejmo dogajanje podrobneje; začenši z dejstvom, da grafit pravzaprav ni narisan na nobeno od sten Tovarne Rog, ampak gre za povsem – tako imenovani – “illegal wall”. Že samo sprejanje na tovrstne nezakonite stene po eni strani pomeni upor proti sistemu in oblasti, saj gre za kriminalno dejavnost, tudi po slovenski zakonodaji. Zato je še pomembneje upoštevati tudi nenapisana pravila, ki zapovedujejo, da zgolj napis čez sicer umetelen grafit izjavlja nespoštovanje do avtorja grafita in grafita kot umetniškega akta samega. Da o estetiki oziroma estetikah na tem mestu raje ne izgubljamo besed.

Nadalje se posvetimo vsebini grafita, ki je bila prav tako sporna kot kasnejše dejanje. Tudi nevajeno oko lahko zazna, da grafit nage ženske vseeno lahko ima mnoge negativne konotacije. Golo žensko telo ni problematizirano kot tako, problem se pojavi, ko je objektificirano, kot ga lahko razumemo tudi v tem primeru. Glavna naloga te podobe je zadovoljevanje mimoidočega očesa s pomočjo pretirano poudarjenih erotičnih delov ženskega telesa, ki več kot telo tudi ni. Njena glava je na primer le skupek las, ki jih vidimo od zadaj. Namesto subjekta ženska na grafitu tako postane objekt, kar ji odvzema človeškost in jo postavlja na raven stenske preproge, ki služi le vizualnemu onaniranju.

Tu pa se problem pravzaprav šele začne. Recimo da grafitar ni deklarirani seksist. Kar je še huje, je to, da gre verjetno za povsem podzavestno reprodukcijo normativov obstoječe kulture skozi prizmo umetnosti. Proces, o katerem je govoril in pisal že Walter Benjamin. Poenostavljeno rečeno gre za vtis podob, ki jih prejmemo iz okolice, v katero smo inkulturirani. Ob asimilaciji v določeno družbeno skupino namreč sprejemamo tudi bombardiranje z informacijami, v našem primeru tudi s strani popkulture in porno industrije. Na podlagi tega se ustvari neka navidezna in splošno sprejeta normalnost, ki jo ponotranjimo in iz katere se tvorijo stereotipi. Ko je grafitar te stereotipe potvoril, je reproduciral obstoječe družbeno stanje, s tem pa mu dodal težo legitimitete in povzročil nadaljnjo reprodukcijo te podobe v družbi.

Četudi je podoba grafita tehnično narejena v karikaturističnem slogu, za katerega je značilno pretiravanje tudi ali predvsem zaradi komičnosti, na njej ni zaznati humorja, ampak prej hvalnico tovrstni ženski lepoti. Ker ta v resničnosti ne obstaja brez dodatnih posegov plastične kirurgije, gre torej lahko tudi za hvalnico nenaravnemu ženskemu telesu, kar je zagotovo zmotilo mlado aktivistko.

Rešitev avtorja prvotnega grafita, da čez oboje nariše mišičastega moškega, je prav tako seksistična kot ženska podoba pred tem. Seksizem moramo razumeti tudi v trenutno obstoječem grafitu. Nenaravna podoba moškega s preveč poudarjenimi mišicami, ki naj bi predstavljal ideal, gre pravzaprav po poti prejšnje podobe ženskega telesa. Seksizem gre namreč razumeti v obe smeri, ne glede na spol “izvajalca”. Glede na samo genezo trenutnega grafita pa je podoba morda še toliko bolj sporna, če je avtor s to podobo želel pokazati svojo moč s prikazom fizične moči moškega na grafitu. Ker smo izjemno podoben grafit mišičnjaka lahko že opazili nad plažo v Trnovem, pa interpretacija ostaja še bolj odprta. Z grafitom moškega je tako avtor lahko poskusil neuspešno prekriti seksistično podobo ženskega telesa; lahko se ji je namerno zoperstavil; lahko pa je zgolj dupliciral grafit, ki ga je enkrat že izrisal. Slednja možnost je v tem primeru problematična tudi z vidika pojavljanja več takšnih podob pretirano mišičastih moških po Ljubljani.

Pri tem težko za katerega od grafitov rečemo, da ima v sebi presežno vrednost, ki ni zgolj estetska. Ravno zaradi odprtih možnosti delovanja na ilegalnih prostorih grafitiranja bi od avtorja lahko pričakovali kakšno bolj kvalitetno in zahtevnejšo pojavno formo, ki ne bi zgolj odsevala obstoječega družbenega stanja. Vseeno pa je podoba ženske in moškega dober odsev trenutnega časa, v katerem se upor skozi grafit morda lahko gradi tudi s samo banalizacijo, ki pa jo je težko kvalitetno in direktno prikazati z narisanim. Je pa avtorju v primeru narisanega moškega to gotovo uspelo bolj očitno, ker je tudi sama podoba bolj pretirano strukturirana.

Najboljše pri samem dogodku je ponovno opozorilo na seksistični diskurz v družbi. Odziv avtorja, ki je preko ene seksistične podobe narisal drugo, je lahko dober primer tega, kako globoko zakoreninjen je ta problem v družbi. Grafično in moralno nesprejemljiv dizajnerski dodatek mlade aktivistke pa je prav tako neprimeren odziv na umetniško delo, ko bi bilo lahko nestrinjanje izvedeno manj nasilno in morebiti manj ikonoklastično.

Najboljše, kar je lahko družbi prinesel vsak od omenjenih grafitov, je ponovno odpiranje platforme za pogovor o seksizmu. Upamo lahko le, da bo debata tokrat potekla na bolj diplomatski in višji pogovorni ravni, kot je do sedaj. Zaradi nasilnega uničenja prvotnega grafita je namreč mladenka povzročila samo še večji porast sovraštva do tako imenovanega feminizma. Že hiter pogled v popkulturo, na internet ali – nenazadnje – na ulice Ljubljane nam kaže odpor do tega gibanja, ki ga večina niti ne razume pravilno. Pravi feminizem je namreč daleč od feminacizma, kot mu nepoučeni radi rečejo na internetu ob trapastih kvazifeminističnih posnetkih, ki se vrtijo na nivoju s telefonom posnetih fotografij mačk, ki se igrajo z mehurčki. Fotografijam mačk namreč tudi ne rečemo biološka študija.

Problematika, ki se verjetno v pogovorih večine še vedno žal vije okoli črno-belega gledanja, kdo je imel bolj prav, je pravzaprav večplasten problem, ki zahteva dolgotrajne in dolgoročne rešitve. Gospodična je vseeno na napačen način opozorila na problem, ki najverjetneje v resnici ni bil prevprašan pred izvedbo, ker se – zaradi priučenosti normativom – zdi povsem normalen, čeprav to ni. Kar ga, da ne bo pomote, tudi ne opravičuje. Prihodnost, vsaj ljubljanskih ulic, bo morda zaradi tega ekscesa zdaj še lepša, ker se bodo tovrstne debate lahko še pojavile, da ne bodo samevale zgolj na Filozofski fakulteti ali na FDV-ju. Pa tudi tam je moč opaziti, da predvsem pri večjem delu moške populacije omenjenih fakultet v veliki meri manjka kakršnakoli senzibilnost do perečega problema seksizma.

Suma summarum: svetla prihodnost na koncu tunela nas lahko pričaka le, ko si bomo lastne napake lahko priznali in namesto nasilnih odzivov vodili intelektualno debato, če se za pripadnike tega kroga načeloma že imamo – ali pač – imajo. In pa seveda k debati enakovredno pripustili vse stranke. Prav tako pa ne smemo pozabiti, da bo tudi feminizem vedno pomembna stopnica do enakopravne družbe in da bi mu morali pustiti, da pomaga legalnim zakonom, da postanejo v družbi enkrat in za vselej tudi legitimni.

Aktualno-politične oznake: 
Avtorji: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

moški in ženske so si različni. povsod so idioti. vedno je bilo, in vedno bo tako.

Ne valim krivde na ženske, pravim da je družba kriva. Saj ti dam prav, ampak predvidevam, da bi bilo mogoče lahko pa tudi obratno(agresivnost žensk), pa ni ravno zaradi tradicionalne zaplankanosti družbe.

Saj se strinjam s tem kar si napisala, ampak vglavnem hočem rečt, da tako kot ženske(čeprav bolj ogrožene), tudi moški niso varni.

Kolegu razbili arkado ulico stran ven iz metelkove, drugemu sta sledila 2 vse od bavarca pa do doma, da se je rabil tepst z njima praktično pred vhodnimi vrati.

Ni moj namen minimalizirat, ampak le izpostavit, da tako kot je problem moški vs ženska, je tudi problem moški vs moški...

Nvm, zdaj odvisno, do neke mere meni tudi laska če me osvajajo geji pa sem strejt. Drugi moški predstavniki bi verjetno popenili.

Ti priznam, je pa res da nimam vpogleda skozi ženske oči, da bi iz prve povsem razumel.

@ Prekarka
Tvoj opis podaja stanje nekoga, ki je skrajno paranoičen. Zmeraj bodo ženske moškim všeč in načini približevanja pogojeni s kulturo primarne socializacije. Če je ta "primitivna" bo tudi približevanje "primitivno". Če te moti se odmakneš.

Z takšnimi situacijami smo soočeni vsi, stalno. Z agresijo in norostjo. Izjemno žaljivo in primitivno je na vse moške projecirati podobo posiljevalca!

Ne vem kateri bedak predpostavlja, da vsaka ženska, ki je zunaj išče tipa? Mogoče pa se giblješ na napačnih mestih.

Nihče ne "basha" žensk wtf?! Govora je bilo o grafitu in preobčutljivosti specifičnih aktivnih skupin, ne pa o posilstvih wtf?

- " flirtali, vas slačili z očmi, otipavali v klubih, plesali zraven vas"
Potem ostani v svojem "safe spaceu". Zelo enostavno. Ne met interakcije z vulgusom.

- "ženska, ki se postavi zase in zahteva vsaj priznanje. saj vem, da je na nezavedni ravni moškemu, ki strukturno zaseda dominantno vlogo, to zelo težko in grozljivo."
Čisto mimogrede moški zraste z žensko, ki strukturno zaseda dominantno vlogo. Ime ji je mama. Samo tako, kot medklic ... Ogromna večina moških nima težav s samozavestnimi ženskami.

Vaša ideološka platforma projecira odnos moški-ženska kot problematičen saj brez njega ne more obstajati. Odnos reducira na antagonizme a hkrati ne prizna izjemnemne družbenotvorne konstruktivnosti tega odnosa.

Vaša ideologija počiva na frustriranem odnosu žensk do moških kateremu lahko kot vzporednico postavimo odnos sv. Pavla do žensk.

solzivec stane cerka tam 10e tud mičkn mnj če dobr pogledaš a veš al ekstra dobro je šele sprej za medvede je dragi sicer tam čez 50 evra ampak bo pa napadalca oslepiu a veš

Debata na nivoju #MiloYiannopoulos

kdo je pa ta milo

Strani

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness