Albanka

Prepoznavnost Albanije poleg Hodževih bunkerjev, Skenderbegovega konjaka in korupcije po svetu širi predvsem vonj gandže. Obsežnost nedovoljene pridelave konoplje, s katero se je svoj čas  zalagal tudi slovenski trg, Albanijo uvršča v evropski vrh, čemur pa tamkajšnje oblasti z obsežnimi policijskimi akcijami že nekaj časa nameravajo narediti konec.

Direktor albanske policije Haki Cako se je na začetku tega meseca pohvalil z enim od rekordnih plenov, ki jih policija pri preganjanju gojenja konoplje beleži v zadnjih letih. Od junija 2016 je zasegla in uničila 2,4 milijona sadik konoplje in pri tem v zadnjih štirih mesecih pa je uničila 219 hektarov prepovedanih konopljinih nasadov ali približno štirikrat več kot v celotnem lanskem letu. Albanska policija je ob tem aretirala 248 ljudi, ki jih sumijo vpletenosti v gojenje in trgovino s travo. Potencialni pridelek zaplenjenih sadik konoplje, ki naj bi bila namenjena predvsem italijanskemu, črnogorskemu, kosovskemu in nadaljnjim trgom, policija ocenjuje na 3,3 milijarde ameriških dolarjev.

Le nekaj dni pred tem, preden je policijski šef Cako predstavil letošnjo statistiko boja proti pridelavi konoplje, so njegovi možje v obsežni raciji v mestu Mat 90 kilometrov od prestolnice Tirana zaplenili 13.000 sadik in 3 tone gandže. Take in podobne operacije so v zadnjih letih postale skorajda del vsakdana albanske policije, ki na ta način izvršuje strogo vladno politiko na tem področju. Dosledno izvajanje te politike je ob prevzemu oblasti leta 2013 napovedala socialistična stranka premiera Edija Rame, ki je obljubila, da se bo v luči želenega približevanja zahodnim integracijam in čiščenja kriminalne podobe države lotila tudi nedovoljene pridelave in trgovine z gandžo.

Manj kot leto za tem, junija 2014, so se izdatne policijske sile lotile vasi Lazaret na jugu države, kakšnih 30 kilometrov od grške meje. Zaseg po petdnevnem oboroženem boju z branilci – 80.000 posekanih sadik in 23 ton suhe konoplje – je upravičil neposrečene medijske nazive za Lazaret kot evropsko prestolnico oziroma kraljestvo konoplje. V vasi, kjer naj bi po nekaterih medijskih navedbah v zadnjih letih biznis vodili celo pripadniki Islamske države, naj bi v najboljših letih pridelali tudi do 900 ton gandže letno, vrednih približno 4,5 milijarde dolarjev ali polovico albanskega bruto domačega proizvoda.

Čeprav so vodilni osumljenci med racijo uspeli pobegniti, je uspeh v Lazaretu dal albanskim organom pregona zagon za nadaljnje preiskave, ki so si začele slediti tudi v drugih s konopljo posejanih predelih. Toda ali prioritetno preganjanje konopljine pridelave in številne policijske operacije – samo letos je bilo izvedenih 1.250 – prinašajo rezultate? Že letošnji zaseg, ki ga primerjajo s približno tretjino albanskega bruto domačega družbenega proizvoda, kaže, da obseg pridelave konoplje ne peša. Gojenje se je še bolj razpršilo in umaknilo v odmaknjene, gorate in gozdnate predele Albanije, pridelovalci pa so se prilagodili tudi s hitreje cvetočimi vrstami konoplje. Te jim zagotavljajo hitrejšo žetev in manj tveganja, novi vrste oziroma sevi konoplje pa so dvignili tudi kvaliteto “albanke,” kakršno smo poznali pri nas.

Po mnenju Andija Dure, pravnika in predavatelja na Evropski univerzi v Tirani, ostaja problematična nekaznovanost odgovornih. Če je albanski policiji težko očitati zagnanost, pa se na sodiščih stvari premikajo počasi in le redki primeri dobijo epilog. Zagrožena kazen za sodelovanje pri gojenju, prodaji ali distribuciji drog je v Albaniji sicer od 7 do 15 let, a kaj ko – kot dodaja novinarka časnika Shekulli Nikoleta Kovaci – sodišča takih kazni ne izrekajo, podobno kot se institucije ne držijo različnih zakonskih določb.

V ruralnih predelih Albanije gojenje gandže mnogim ljudem še vedno predstavlja tudi izhod iz težkega socialnega položaja. V tem pogledu je zgovoren primer 50-letnega Ilira, pridelovalca iz hribovitega območja Kruja na severu Albanije. Po vrnitvi iz Grčije, kjer je ob nastopu gospodarske krize izgubil službo, dela ni našel niti v domovini, možnost za preživetje pa išče s pridelavo konoplje. A prav Ilir in podobni revni pridelovalci, ki se morajo zadovoljiti z od 200 do 300 evri za kilogram gandže, se po navadi prvi znajdejo na tnalu policijske represije, medtem ko prave, nekajkrat večje dobičke ustvarjajo le redko kaznovane, organizirane kriminalne združbe.

Rubriki pomaga rasti trgovina Planta.