Nina Gregori

Nina Gregori

Okrogla miza, intervju ali pogovor
17. 6. 2017 - 10:00

V tokratnem intervjuju smo se pogovarjali z Nino Gregori, generalno direktorico direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo. Direktorat je med drugim pristojen za izvajanje politike na področju migracij, mednarodne zaščite in integracijo beguncev in tujcev, katerega vloga je zaradi množičnega prihoda beguncev v zadnjih letih postala še toliko pomembnejša.

A kot izpostavlja Pravno informacijski center nevladnih organizacij oziroma krajše PIC, je postopek odločanja prekomerno dolgotrajen. V letu 2016 je sledeč njihovim izračunom pri približno petkratnemu povečanju števila prošenj glede na leto 2015 en odločevalec na mesec izdal le eno odločbo in pol. Ministrstvo za notranje zadeve je v izjavi 7. novembra lani sicer omenilo, da postopek mednarodne zaščite od vložitve prošnje in do odločitve ministrstva traja v povprečju zgolj 110 dni, a kot poudarja PIC je ministrstvo v odgovoru za izračun uporabilo zgolj zaključene primere. Še danes je namreč 10 primerov prosilcev za azil, ki so vložili prošnjo v februarju ali marcu 2016 in še vedno čakajo na prvo vsebinsko odločbo ministrstva. Prav tako pa je navkljub povečanju števila prošenj v letu 2016, v Sloveniji približno trikrat manj prošenj kot v ostalih državah EU. Primerljivih podatkov z raziskavo PIC, urad - kot bomo slišali - v času intervjuja ni imel, prav tako pa jih do zaključka redakcije nismo uspeli pridobiti.

Drugi poglavitni očitek nevladnih organizacij direktoratu je sistematično zavračanje afganistanskih prosilcev za mednarodno zaščito. Med drugim je sporno vračanje v dotično državo. Podatki Združenih narodov namreč kažejo na rekordno zvišanje števila civilnih žrtev v Afganistanu v letu 2016. Po teh podatkih se je v primerjavi z letom 2015 zvišalo tudi število civilnih žrtev v osrednji regiji, kjer se nahaja glavno mesto Kabul in sicer za 34 odstotkov. A se sledeč odgovoru v intervjuju zdi, da opredelitev Afganistana kot varne države dejanskim razmeram navkljub temelji predvsem na gradivu informacijskih centrov, ki so skupni državam članicam EU.

V intervjuju smo se dotaknili tudi Dublinske uredbe, na podlagi katere se je vračalo prosilce v državo prihoda oziroma v primeru Slovenije predvsem na Hrvaško, kamor je bilo v postopek vrnjenih največje število tovrstnih prosilcev. Dublinska uredba je bila izvajana navkljub sedanjemu strinjanju Republike Slovenije, da je uredba neprimerna za krizne razmere. Na koncu smo se dotaknili še novele Zakona o tujcih, ki prestaja oceno ustavnosti na ustavnem sodišču. Vabljeni k poslušanju.

 Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo

PIC analiza azilnih zaostankov

Afganistan in MNZ

Pojasnilo Ministrstva za notranje zadeve na zadnje vprašanje:

"Spoštovani.

Postopki za mednarodno zaščito so med najzahtevnejšimi upravnimi postopki, ki jih lahko uspešno vodijo le javni uslužbenci z ustreznim znanjem in izkušnjami. Od julija 2016 na Ministrstvu za notranje zadeve deset javnih uslužbencev vodi upravne postopke priznanja mednarodne zaščite po Zakonu o mednarodni zaščiti (ZMZ-1), pred tem, od januarja do julija 2016, je te upravne postopke vodilo osem javnih uslužbencev. O vsaki prošnji za priznanje mednarodne zaščite se odloča individualno, pri čemer so upoštevani subjektivni in objektivni elementi. Leta 2016 je bilo vloženih 1308 prošenj za mednarodno zaščito. Leta 2016 je bilo rešenih 1136 prošenj za mednarodno zaščito. Podrobnejšo statistiko najdete na spletni strani MNZ: http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/.

Naj na koncu izpostavimo, da smo ob očitkih nevladnih organizacij o postopkih reševanja prošenj za mednarodno zaščito novembra lani objavili podrobnejše pojasnilo, ki ga najdete na: http://www.mnz.gov.si/si/novinarsko_sredisce/novica/archive/2016/11/browse/2/article/12962/9911/."  *

 

*statistika MNZ, da je bilo v letu rešenih 1136 prošenj, ne ponuja podatkov, v koliko prošnjah je bila izdana vsebinska odločitev, torej postopek ni bil ustavljen ali pa se je končal z vračanjem v druo državo po Dublinski uredbi. Po podatkih Pravno informacijskega centra je bilo v letu 2016 izdano 175 prošenj, v katerih je bila izdana vsebinska odločitev.

 

 

facebook twitter rss

Komentarji

Informativno. :) Hvala za tole. Js sm ji dvakrat pisala na to temo, pa mi ni nikoli odgovorila.

Mene pa zanima, kaj to zares pomeni naturalizacija?

"Naturalizacija je način pridobitve slovenskega državljanstva, ki izhaja iz volje posameznika, ki jo izrazi z vložitvijo vloge. Naturalizacija temelji na pristni vezi med posameznikom in državo, ko se tujec z dolgoletnim prebivanjem v Sloveniji že tako adaptira v okolje, kjer živi, da sprejema državo svojega stalnega bivanja za novo domovino, da sprejema njen ustavni in pravni red v najširšem smislu."

http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/drzavljanstvo/

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.