Vse muze Amire Medunjanin

Vse muze Amire Medunjanin

Okrogla miza, intervju ali pogovor
14. 9. 2017 - 17:30

Amira Medunjanin je 45-letna pevka bosanskega rodu, ki je od malih nog odraščala v duhu sevdaha in bosanske tradicionalne glasbe. Med letoma 2014/2015 je obeleževala 10 let svojega izdajanja plošč, s čimer je tudi presedlala na hrvaško znano založbo, Aquarious Records, z izdajo albuma Silk & Stone. Lansko leto je pri isti založbi izšla njena šesta plošča, Damar. V eter prihaja v času priložnostnega obiska v Ljubljani, dva meseca dni po nastopu na blejskem festivalu Okarina in mesec dni pred nastopom v Cankarjevem Domu.

Če bi radi rahlo podrobnejšo sliko njenega ozadja, priporočam članek iz Pogledov o bosanski Billie Holiday: "Če sta Mostar Sevdah Reunion in Damir Imamović sevdalinki vrnila zimzeleno patino in čvrsto intelektualno podobo, ji je Amira vrnila dušo. Pravzaprav ji je dala svojo." - Miroslav Akrapovič, Pogledi

O sevdahu ne bomo izgubljali besed v opisu. Je že priznana glasbena oznaka, ki navdušuje poslušalce od Avstralije do Karibov. V angleščini nima neke ustrezne sopomenke, gre nekam v smeri yearning. Sevdah so čustvene pesmi ljubezenskega hrepenenja, strasti in žalosti, obarvane tudi s političnim/akademskim kontekstom. Nek fado prizvok nosi, čeprav gre za drugačno zgodovino podobno zveneče oblike glasbenega življenja.

Mogoče lahko več preberete tu: »Preveč preprosto ga je namreč zgolj sopostavljati ob fado kot pač soroden izraz mediteranskega svetobolja. Sevdah muzika, ki se je pred circa dobrega pol stoletja sicer nekako kanonizirala kot klena bosanska party-žalostinka, je - kot vsaka ljudska godba, še posebej iz časov pred etnonacionalističnimi blodnjami – zelo zmuzljiva, heterogena kulturna tvar. Pred drugo svetovno vojno so jo izvajali predvsem romi in židi, oboji seveda pogosto na poti, in njihov glasbeni horizont je lahko segal vse od starodavnih perzijskih mest do zabačenih poljskih vasic. Ritmov je bilo toliko, kolikor je bilo raznoraznih plesov, jezik je bil zlahka tudi španščina ali grščina, in lahko rečemo, da kak jasen, izvorni sevdah seveda nikoli ni zares obstajal. Vedno znova je le izpeljava, interpretacija, apropriacija. Njegov repozitorij ritmičnih in melodičnih elementov, pa lestvic, akordov in tematik, je porozen in pravzaprav je težko razbrati, kaj sploh ločuje muzike Irana, Turčije, Makedonije, Bosne, Srbije - pa tudi New Yorka - in tako dalje; gre pač za specifične zgostitve in konstelacije prekrivajočih se skupnih elementov«​. Anže Zorman, Tolpa bumov, Anže Zorman, Damir Imamović Sevdah Takht: Dvojka 

Brskajte, berite o sevdahu drugje ali pa prisluhnite intervjuju ob 18:00 o osebni izkušnji pevke sevdalink, Amire Medunjanin.

Diskografija, na hitro:

Rosa, Snail Records, 2004                    
Zumra (w/ Merima Ključo), Gramofon, 2008                    
Live ‎(CD, Album), Gramofon, 2009                    
Amulette ‎(CD, Album), World Village, Harmonia Mundi, 2011                    
Silk & Stone ‎(CD, Album, sup), Aquarius Records, 2014                    
Damar ‎(CD, Album, dig), Aquarius Records, 2016

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Mi lahko, prosim, pojasnite zakaj ste se odločili izpeljati intervju v angleškem jeziku?

Ah, predvsem zavoljo mojega razumevanja njenih odgovorov. Amira mi je tudi sama dejala, da je zaradi večletnega bivanja v Londonu bolj navajena intervjujev v angleščini. Se pa posipam s pepelom, ker sem klecnil pred angleščino in nisem vztrajal na najinih maternih jezikih, ker bi se verjetno čisto dosledno razumela, kot sva se kasneje v kadilnici. Trema korektnega vodenja intervjuja dela svoje.
 

No, mlajši poslušalci - ki imamo stik zgolj z angleščino in bolj poredko z bosanskim jezikom - bi sicer precej manj razumeli, če bi bila debata v materinem jeziku pevke. Inu iz perspektive dosega informacije je angleščina optimalnejša odločitev.

Dejstvo je, da smo tisti rojeni konkretno po letu '80 (kaj šele po letu '90) v večini precej manj tekoči v govoru ex yu jezikov, s katerimi je bila še zadnja predhodna generacija zelo spretna. Tu ne gre toliko za razumevanje, bolj za tekoči govor. Tudi zato je moje mnenje, da je nujno potrebna strpnost do takšnih odločitev, kakršno sta v tem primeru Amira in Andrej izvedla skupaj, celo na pobudo gostje. Pritoževanje žal ne bo v ničemer pripomoglo k dobremu delu v nekih zmerno racionalnih okvirih.

Ni bilo pritoževanje zgolj vprašanje, ker me je zanimalo kaj je botrovalo taki odločitvi. Zahvaljujem se Andreju Pervanje za odgovor.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.