INDE ostaja tvegana naložba!

INDE ostaja tvegana naložba!

Oddaja
19. 1. 2017 - 12:00

_POGOVOR: V osrednjem delu se pogovarjamo z aktivistko avtonomnega prostora UP INDE v Kopru, ki mu grozi evikcija. To je za avtonomno cono Argo že drugi avtonomni prostor na Obali v zadnjem času, ki se je znašel pod pritiskom oblasti in kapitala.

----------------------------------------------------------------

_Izjava APL:

MEJE MED BOGATIMI IN REVNIMI SO ŠE KAKO RESNIČNE

Migrantsko krizo so vladajoče elite prepoznale in uporabile kot priročen izgovor za serijo sprememb v zakonodaji in tako v zadnjem letu spremljamo uvajanje vse strožjih ukrepov od militarizirane meje in dodelitve policijskih pooblastil vojski do višanja policijskih pooblastil in oblikujočih se novih zakonov, ki uzakonjajo nepropustnost državnih meja za vse tiste, ki ne spadajo v vedno bolj varovan privilegiran svet. Pod pretvezo strožjega nadzora državnih meja, se zakonodajo spreminja na način, da služi popolnemu nadzoru najširšega kroga populacije. Uporaba novih izrazov kot so »spremenjene razmere« kaže na izmišljanje novih formulacij, ki omogočajo uvajanje le še strožjih ukrepov in s tem normalizacijo že obstoječih. Izraba družbene atmosfere strahu se tako pod pretvezo varnosti uporablja za vse strožji nadzor in represijo nad nami vsemi. Stanje, kjer se v imenu varnosti ukinja temeljne pravice izborjene v zadnjem stoletju, postaja realnost. Kot lahko spremljamo razmere v Franciji, Turčiji, Španiji je podaljševanje izrednih razmer preraslo v vsakdan.

Na enak način kot so stalnica postali začasni varčevalni ukrepi, ki še zmeraj prežemajo življenja vseh nas in krepijo moč peščice. Ekonomska kriza in varčevalni ukrepi so bili uvod v permanentno krizno stanje kapitalizma, katerega vse jasnejša realnost postajata utrjevanje in zaščita privilegijev peščice. Če smo bili v prejšnjem stoletju priča delitvi na center in periferijo, smo danes priča tej isti delitvi, ki se odvija povsod. Zato ne smemo spregledati, da vojna bogatih proti revnim postaja vse bolj možen in resen izid sodobnih družbenih razmer, družbene razlike pa se večajo in decentralizirajo. Kriza kapitalizma 21. stoletja je pripeljala do tega, da socialni mir, ki zaznamoval prejšnje stoletje, ni več mogoč. Državni monopol nad nasiljem se koncentrira v imenu zaščite privilegijev elit. Tako države z represijo in nadzorom aktivno preprečuje solidarnost med ljudmi in vpeljujejo vojno navznoter.

S strogimi ukrepi in vsesplošno politiko strahu se uvaja tudi vseprisotnejši samonadzor in odrekanje pravicam v imenu navidezne varnosti, ki naj bi nam jo bila zmožna zagotovljati le država. Ljudje se čutijo varni znotraj rešitev s strani močnih voditeljev, populističnih idej in zapirtih nacionalnih držav. Iluzija socialne države ostaja mogoča le še za izbrane. Procesi gentrifikacije, segregacije, rasizma in sistematične revščine pa ustvarjajo nove meje, ki branijo zaprte skupnosti priviligiranih: bogatih, belih in tistih s »pravim« državljanstvom. A tudi ta iluzija se bo kmalu razblinila. Vzpostavljajoče se enklave bogatih se bolj in bolj zapirajo in so z vsakim dnem bolj utrjene, margina pa izrinjena. Utrjene meje Trdnjave Evrope tako ne bodo razmejevale le globalnega juga temveč se bodo razpršile povsod. Edina načina, da se takšno stanje vzpostavi in predvsem ohranja, sta naračajoča militarizacija in nadzor nad vsem, ki sta v kombinaciji z iznajdbo strahu pred »drugim« potrebna za konsolidacijo nove družbene realnosti.

V imenu varnosti je potrebno postaviti žice, izmenjevati podatke in taktike med različnimi represivnimi organi, uvajati vse večja pooblastila in nadzor nad čim širšim družbenim tkivom ter hkrati normalizirati vse prisotnejšo represijo. S postopno normalizacijo izrednih razmer se je diskurz varnosti le še jačal. Eden izmed ključnih korakov, ki je s povodom »migrantske krize« nakazal smernice tudi za obdobje po njej, so dopolnitve zakona o obrambi ter še trajajoče mahinacije z novelo zakona o tujcih. Varnost, ki nam jo vsiljujejo, je v resnici varnost, ki temelji na segregaciji, nadzoru, oblasti in državnem monopolu nad nasiljem. Nova pooblastila, vojne igrače in povečano število tistih, ki nadzorujejo pa ne služi zgolj obvladovanju situacije na balkanski poti, temveč predvsem za nadzor ljudi preko vpeljave zakonodaje, ki bo nasilje in nadzor omogočala v nadaljnje. Kar se danes uvaja pod pretvezo nadzora nad migranti, bo čez nekaj let realnost vseh nas.

Moderni totalitarizem zaobjame družbeno stanje tako izrednih razmer, ki so ultimativne fantazije elit, sploh ko postanejo normalnost, kot tudi stanje vsakodnevega izkoriščanja tako na ekonomski kot socialni ravni, intenzifikacije vojne s periferijo, stopnjevanja revščine ter konstantne segregacije in konflikta. Napad na večino, ki je izkoriščana s strani elit, ni le permanenten, temveč se vsakič znova ojača in vzpostavi pod ostrejšimi pogoji in diktati. Ali bomo res nemo opazovali kako se ukinjajo izborjene pravice? In ali smo res v imenu navidezne varnosti, ki nam jo prodajajo pripravljeni izgubiti še tisti majhen delček svobode, ki nam je ostal?

Zato se uprimo in stopimo proti izkoriščanju z drugačnimi razmerji kot nam jih vsiljuje oblast. Tako s sodelovanjem, solidarnostjo in vzajemno pomočjo skupaj stopimo po poti temeljnih družbenih sprememb, ki so danes bolj kot kdaj koli nujno potrebne.

----------------------------------------------------------------

_Izjava spodbude:

#DisruptJ20

Podpiramo napore tovarišic in tovarišev, ki se po vseh ZDA organizirajo v boju proti rasnim delitvam, rastočemu fašizmu, deportacijam, velikim infrastrukturnim projektom, ki uničujejo naravo, policijskim umorom temnopoltih in rožljanju z orožjem ter vojnam.

Njihov boj je več kot zgolj boj proti Trumpu. Je boj proti globalnim politikam izključevanja in izkoriščanja in je boj proti vsej politični nomenklaturi, ki bo skušala ljudi v Ameriki prepričati, da ji je potrebno za ustavitev Trumpa na volitvah zaupati glasove. Da se le ohrani svet, kot ga poznamo in ki ga v resnici že zdavnaj ni več. Njegova zmaga ni presenečenje in ni anomalija. Je zgolj bolj kričeč in neposreden opomnik, da ima sistem reprezentativne demokracije v sebi vedno vgrajene mehanizme izključevanja, preglasovanja, nasilja, hierarhij, sovraštva. To je sistem, v katerem mi vsi izgubljamo, medtem ko privilegirani zmagujejo. Če je danes odločitev za protest morda lažja zaradi očitne grožnje sovraštva na prestolu ZDA, ne smemo pozabiti, da gre za isti izključevalni sistem, ki si zasluži naš bes tudi takrat, ko nam vlada politik bolj spravljivega obraza.

Ko nas napade sistem, je naš odgovor bes. Ko nam na ulice pošiljajo vojsko, je naš odgovor pogum. Ko nam jemljejo prostor, si ga vzamemo nazaj. 20. januarja bodo ZDA poskušale svetu zaigrati prizor sprave in normalizacije politike sovraštva in delitev. Številni spektaklu ne bodo nasedli. Vaš pogum nas navdihuje.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.