ZAKONSKIH AKADEMSKIH 15

ZAKONSKIH AKADEMSKIH 15

Aktualno-politična novica
28. 11. 2013 - 15:30

Danes v akademskih novicah: študentje po Evropi pridno protestirajo in okupirajo svoje univerze. Še posebej aktivni so bolgarski študentje, omenili pa bomo tudi nove zahteve po politični korektnosti za kitajske študente. V Sloveniji so še naprej najbolj aktualne in žgoče razprave okoli predloga Zakona o visokem šolstvu, ki so že pripeljale do nekaterih sprememb v predlogu. Odvija se reforma Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki zaradi svojega vprašljivega delovanja pridobiva nezaupanje med študenti.

 

V tem tednu so čistilke in čistilci ter ostalo oskrbno osebje Univerze v Londonu napovedali stavko. Zaradi vse slabših delovnih razmer, vse nižjih plač in izgubljanja zdravstvenih, socialnih ter pokojninskih zavarovanj, ki jih prinašajo vse bolj krute razmere outsourcinga, so se ti tretjerazredni delavci univerze odločili, da svoje nezadovoljstvo izrazijo na ulici. Omenimo, da gredo tudi na tem področju slovenske univerze po zgledu svojih evropskih idolov.

 

Nadaljujemo z novicami z Britanskega otočja. Študentska skupina Defend Education že ves teden okupira senatne prostore birminghamske univerze. Britanske oblasti so to okupacijo in vse njej podobne razglasile za ilegalne ter vodje protesta kazensko ovadile. Kljub temu se študentska skupina ne da in svoj protest nadaljuje, dokler univerza ne bo izpolnila njihovih zahtev po večji demokratičnosti znotraj univerze, pravičnejšem razmerju plač med uslužbenci in proti zvišanju obstoječih šolnin. Prav tako pa sodišče pozivajo, naj odstrani ovadbo proti organizatorjem okupacije, ki bi jim lahko potencialno grozila tudi zaporna kazen. Kljub temu da je množica študentov v petek organizirala protestno zborovanje v podporo okupaciji, pa se oglaša tudi opozicija, ki to dejanje obsoja kot preveč ekstremno in »nasilno«.

 

Dosti bolj enotni, zagreti in obsežni protesti pa se nadaljujejo po številnih univerzah v Bolgariji. Tam je nezadovoljna študentska populacija s trdo roko posredovala proti vse slabšemu stanju v državi, na fakultetah in univerzah. Tako se okupacija univerz in protestniško dogajanje nadaljujeta že četrti teden. Študentska gibanja so se razvila iz že praktično pet mesecev trajajočih protestov proti vladni korupciji in nevzdržnim ekonomskim in socialnim razmeram v državi. Tako so v novembru protestniško pobudo prevzeli študentje, ki jih podpirata kar dve tretjini bolgarske populacije. Kljub večji politični angažiranosti in javnemu diskurzu, ki ga je proizvedlo okupacijsko gibanje, naj bi se po napovedih stanje popolne zapore univerz počasi omililo in tako omogočilo vsaj nadaljevanje predavanj na fakultetah. Prejšnji teden je prišlo tudi do nasilnega obračuna policije, ko so študentje s človeško verigo obkrožili parlament.

 

Vodilni predstavniki xinjiangske univerze na Kitajskem so določili, da študentje ne bodo smeli diplomirati brez odobrenih političnih stališč s strani univerze oziroma oblasti. Gre za eno izmed kitajskih regij z visokim odstotkom muslimanov in drugih migrantov. Vodstvu univerze se je tako zdelo potrebno, da zagotovi možnosti za »pravilno« politično prepričanje in razumevanje ter dojemanje etničnosti, religije in kulture.

 

Kakšni boji pa se bijejo na domači grudi? Vsekakor je močno v ospredju dogajanje in pogajanje okoli predloga Zakona o visokem šolstvu. K temu so se vključile tako javne kot zasebne univerze, visokošolski zavodi, sindikati, civilno-družbena gibanja, študentska društva in vlada. Povzemimo brbotanje okoli spornega zakona, ki se je odvijalo v zadnjem tednu.

 

V petek se je na Filozofski fakulteti v Ljubljani odvila prva javna tribuna, na kateri so predstavniki univerze, ministrstva, fakultete in študentov razpravljali o predlogu zakona. Vendar pa ni prišlo do dramatičnih sprememb. Predvsem se je izpostavilo samo nejasnost zakona v njegovih določilih, jezikovno ter slovnično nerazumljivost in enega najbolj perečih problemov zakona - predlagano zakonsko določbo o 40-odstotno plačljivem študiju. Na drugi strani sta predstavnika ministrstva in univerze ponovno poudarila, da je zakon pozitivno zastavljen.

 

Z začetkom tega delovnega tedna se je na Filozofski fakulteti v razponu treh dni zvrstilo kar 24 govorcev, ki so v sklopu predavanj Svobodne univerze razpravljali o predlogu zakona. Sklop predavanj se je odvil pod naslovom Z glavo skozi zakon. Na njih so sodelovali govorci iz akademskih, študentskih in političnih krogov. Mnogi govorci so izpostavili nujnost spremembe zakona o visokem šolstvu, vendar pa je trenutni obstoječi predlog neprestano prihajal pod kritiko in tako potrjeval nezadovoljstvo. Ob zaključku tridnevnega posveta je Svobodna univerza sklenila, da je zakon
v izhodiščih in izvedbi nesprejemljiv, zato predlaga ministrstvu, naj ga umakne iz procedure in se loti resne priprave novega predloga z javnimi izhodišči. Če ste predavanja zamudili ali se jih niste mogli udeležiti, jih lahko najdete na spletni strani svobodnauniverza.si. Za utrinek iz dogajanja prisluhnimo komentarju profesorja Mirana Zupaniča.

V zadnjem tednu so se posveti o predlogu zakona zvrstili na vseh treh javnih univerzah, v sredo pa tudi na Univerzi v Novi Gorici, tako se je k debati o predlogu Zakona o visokem šolstvu priključila tudi zasebna visokošolska ustanova. Slednje zakonu nasprotujejo, saj menijo, da predvideni ukrepi vodijo k ukinitvi zasebnih visokošolskih zavodov, prav tako pa na Univerzi v Novi Gorici pričakujejo, da bodo vse slovenske univerze financirane po enakem postopku, očitno neodvisno od njihovega javnega ali zasebnega, torej že a priori profitnega značaja.

 

Kot smo v naših novicah in poročanjih že večkrat omenili, se nobena od univerz ni v celoti opredelila proti predlaganemu zakonu, vendar pa vse tri javne univerze opozarjajo na njegove pomanjkljivosti in površnosti, še posebej sporne se jim zdijo točke, ki naj bi posegale v avtonomnost univerze. Prav tako pa vse pozivajo pristojno ministrstvo k podaljšanju roka javne obravnave. Vendar pa je minister Jernej Pikalo potrdil, da razprave ne bodo podaljšali.

 

V torek so za javnost objavili popravljeno verzijo predloga o zakonu, ki še ni dokončno lektorirana, kot so zapisali na spletni strani ministrstva. Med popravke naj bi vključili predloge in kritike, ki so jih prejeli na javnih posvetih in sestankih v zadnjem obdobju.

 

Na seji vlade za študentska vprašanja je potekala debata o predlaganem zakonu o visokem šolstvu pa tudi širši študentski problematiki, med drugim o spremembah na področju subvencionirane prehrane, študentskega bivanja in študentskega dela. Vladi je ŠOS predstavil še 21 zahtev za izboljšavo položaja mladih. Tako minister Jernej Pikalo kot predsednik Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc sta sejo vlade za študentska vprašanja označila za pozitivno in konstruktivno. Medtem pa je študentsko društvo Iskra v sodelovanju s trinajstimi podporniki iz vrst sindikatov, vstajniških in civilno-družbenih gibanj na ministrstvo naslovilo zahtevo po kakovostnem in vsem dostopnem javnem visokem šolstvu.

 

V sredo je na vseh visokošolskih zavodih, ki so člani Študentske organizacije v Ljubljani, potekal referendum za reorganizacijo ŠOU v Ljubljani, ki ga je izpeljala študentska skupina Povezani. Ta referendum je le posvetovalni, študenti pa so se lahko opredelili le do skromno spisane resolucije in ne celostno spisanega statuta. Po neuradnih podatki je bila udeležba na referendumu nizka, rezultati pa bodo znani danes zvečer.

 

V drugih novicah omenimo težave, s katerimi se srečujejo študentje Univerze na Primorskem, ki so prejemniki subvencij za bivanje pri zasebnikih. Subvencije so se namreč znižale s predvidenih 40 na 32 evrov. Tako bi znalo priti do prenosa vseh odmer za plačilo davka na pleča študentov s strani najemodajalcev. Omenjeni primer tako le potrjuje potrebo po celostni ureditvi in reformi vprašanja bivanja in subvencioniranja študentov.

Prihodnji teden, natančneje v sredo, 4. Decembra, se nam obeta še en referendum za reformo ŠOU. Netransparentno delovanje organizacije, pretakanje javnega denarja v zasebne žepe, političen samonadzor in še druge anomalije so več kot očitni pokazatelji potrebe popolne in celostne reforme ŠOU. Nekaj več o referendumu nam bo povedal član študentskega društva Iskra – Miha Kosi.

Za konec omenimo še nove finančne napovedi, ki jih bo v prihodnje deležno slovensko visoko šolstvo. Znotraj novega programa mobilnosti Erasmus+, ki ga je evropski parlament potrdil prejšnji teden, bo Slovenija za prihodnje leto prejela 13,6 milijončka decentraliziranih sredstev, kar bo po besedah ministrstva omogočilo še širšo in kvalitetnejšo mobilnost študentov ter partnerstvo med izobraževalnimi institucijami.

 

Študentske novice vam je tokrat zamešal Vitja Dominkuš Dreu.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.