Ljubljana - prestolnica avtonomnih prostorov | Radio Študent

Ljubljana - prestolnica avtonomnih prostorov

Oddaja
17. 5. 2016 - 12:00

Tokrat vam Kilavo seme predstavlja Ljubljano kot evropsko prestolnico avtonomnih prostorov 2024, žlahtnenje rastlin ter klasične vrtičkarske nasvete s poudarkom na boju s polži. Za konec še etimološki kotiček.

____________________________________________________

Ljubljana – evropska prestolnica avtonomnih prostorov 2024

Ekipa Kilavega semena se je odločila, da se pridruži evforiji nabiranja laskavih naslovov mest in poskuša tudi sama s podeljevanjem nazivov vplivati na vaško politiko pri nas. Z laskavim nazivom – evropska prestolnica avtonomnih prostorov – Kilavo seme konkurira evropskim nazivom, kot so prestolnica inovativnosti, alpska prestolnica, prestolnica mladih, zelena prestolnica in ne nazadnje prestolnica kulture.

Ker je Ljubljana že v hudem boju za titulo »evropske prestolnice kulture 2025« z Lendavo, smo se »kilav« naziv odločili podeliti eno leto poprej, kot tolažilno nagrado ob morebitni neuspešni kandidaturi zaenkrat še »zelene prestolnice«.

Žirija nagrado podeljuje Ljubljančanom, ker so kljub veliki gentrifikaciji, ki javne površine spreminja v sterilne turistične kulise, uspeli ohraniti prisotnost v centru mesta. Še več - z manifestacijami, raznimi intervencijami in z uličnim okraševanjem jim je župan mesta v sklopu kampanje »Človek, čuvaj svoje mesto« podelil častni naziv »vandal 2015«, nekateri vidnejši mediji pa so lokalce po nedavnih manifestacijah celo počastili z nazivom »radikalni levičarji«.

Naziv »prestolnice avtonomnih prostorov 2024« si Ljubljančani bržkone zaslužijo tudi zaradi dolge tradicije skvotiranja. Naj samo omenimo nekaj preteklih in sedanjih praks, ki so »kilavo« žirijo prepričale v podelitev naziva: Metelkova, Cukrarna, Vila Mara, Molotov, Galicija in ne nazadnje Rog so primeri dobrih praks, ki so lokalnemu prebivalstvu že do sedaj nudili eksperimentalne cone avtonomnega in samoorganiziranega delovanja ter se uspešno zoperstavljali projektom poblagovljenja naših življenj v centru Ljubljane in s tem sploh omogočili obstoj lokalcev na elitnem otoku v središču mesta.

Pri tem pa ne gre zanemariti tudi drugih avtonomnih, samoorganiziranih praks. Kljub zatiranju samoniklih vrtičkarjev in poskusom njihove prisilne preselitve v vrtičkarska taborišča ti še zmeraj predstavljajo pomemben delež populacije, kakor tudi dokaj avtonomni valovi Radia Študent, ki zagotavljajo medijsko podporo ljubljanskim avtonomašem.

Vse to je nestrokovno žirijo Kilavega semena prepričalo, da podeli kilav naslov »evropska prestolnica avtonomnih prostorov 2024« vsem prebivalcem Ljubljane in tistim, ki to želijo postati. Vendar pa nas do leta 2024 čaka tudi še nekaj dela. Najprej je treba z vsemi sredstvi obraniti zaskvotirano tovarno Rog in s tem ohraniti že pridobljene osvobojene cone avtonomnega, samoorganiziranega delovanja, v drugem koraku pa se morajo takšne cone še razširiti na ostala področja, podvržena nepremičninskim špekulacijam in kapitalskim interesom lokalnih šefov.

Medtem ko je nekatere prostore, kot denimo Cukrarno, treba le ponovno zasesti, je treba nekatere druge javne površine nekoliko degradirati. Lične kulise za turiste je treba ponovno narediti za skupne, javne in dostopne vsem. Center je treba ponovno odpreti za običajne občanke in občanke. Razkoličiti je treba okoličeno Ljubljano. Smetnjake, ki so jih skrili izpred oči, je treba postaviti na za smeti dostopna mesta. Draga barska sedišča pa morajo nadomestiti klopi in s kapitalom nekontaminirane javne površine.

Titula »evropska prestolnica avtonomnih prostorov 2024« na srečo ne prinaša nobenih nepotrebnih finančnih sredstev, niti obetov za boljše čase potencialnim investitorjem. Prinaša zgolj prazen naziv, ki ga lahko vsakdo po želji zapolni z vsebino. Ena takšnih priložnosti se obeta že naslednjo sredo, 25. maja, ko bo potekala Štafeta mladosti – za neomejen ROG trajanja, na kateri se bo sprehodilo od Roga do Rotovža in vsaj malo pogršalo sterilno kuliso. Se vidimo.

________________________________________________________

Žlahtnjenje rastlin

Žlahtnjenje rastlin predstavlja eno od daljših kontinuiranih dejavnosti v človeški zgodovini, ki je posredno omogočila nastanek in razvoj sodobnih človeških skupnosti. S pojmom žlahtnjenje rastlin se opisujejo vse tehnike in postopki, ki izboljšujejo različne lastnosti gojenih rastlin, kot so odpornost, kaljivost semena, energijska vrednost in drugo. O zgodovini žlahtnjenja, postopkih, genskih bankah in še čem smo se pogovarjali s profesorjem Borutom Bohancem z Biotehniške fakultete.

________________________________________________________

VRTNA OPRAVILA – MAJ

Veliki traven naj bi bil precej topel mesec, ki bi omogočal raznoliko delo na vrtu. V maju naj bi že uživali v cvetju in v dišeči, topli vrtni zemlji, obsijani s soncem in z raznovrstnimi žuželkami. Z navdušenjem nad pomladjo in nad konkretnim začetkom nove vrtne sezone pa je najbolje kot letos počakati do odhoda Bonifacija, Pankracija in Servacija.

Če je mraz še vedno prisoten, lahko v maju pod zaščito sejemo cvetačo, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, fižol, solato, špinačo, redkvico, grah in jagode. Sicer pa po 15. maju ob primernih temperaturah na prosto sadimo sadike, ki jih počasi navajamo na razmere na prostem. Ščitimo jih pred soncem, mrazom in vetrom, jim rahljamo zemljo in jo izboljšujemo s kompostom. Mednje sodijo sadike kumar, bučk, paprik, buč, koruze, krompirja, paradižnika, jajčevcev, pora, cvetače in zelene.

Naravnost v gredice sejemo korenje, redkvice in rdečo peso. Na prosto sejemo še šetraj, majaron, baziliko, krešo, gorčico in druga zelišča.

V tem času lahko že pobiramo glavnato solato, če smo jo sejali marca in aprila, ter pobiramo pridelek špargljev, graha in rabarbare. Nabiramo cvetove bezga in akacije, hmelj ter gozdne jagode.

Konec meseca pri visokem paradižniku odstranjujemo zalistnike. Paradižnik privežemo ob opore, s čimer izboljšamo razvoj močne rastline.

Pozorni smo na znake težav z insekti, na vse luknjice, zajede in jamice. Prizadete liste in stebla odstranimo, sicer pa se s škodljivci lahko spopademo z doma narejenimi organskimi pesticidi. Polžem, ki se začenjajo pojavljati v večji meri, nastavljamo pasti.

 

Kako se spopasti s polži?

Od polžev napadene rastline prepoznamo po luknjah na listih, sluzi in onesnaženju z iztrebki. Njihove obgriznine zmanjšujejo listno maso in povzročajo slabšo prehrano rastlin. V 24 urah lahko pojedo do 50 % svoje teže.

Polži prezimujejo v grmovju ali v tleh. Razmnožujejo se z jajčeci, ki jih odlagajo na začetku poletja. Po približno mesecu se izležejo mladi polži. Ti spolno dozorijo že po 60 dneh. Aktivni so predvsem ponoči ali v deževnih dneh. Najbolje se počutijo pri temperaturi od 12 do 22 °C.

Invazije polžev lahko zmanjšujemo z mehanskim obdelovanjem tal, ki izboljšuje vodni režim. Na vrt sadimo rastline, ki se jim polži izogibajo. To so ognjič, mak, grobeljnik, čebula, česen, žajbelj, timijan in pelin.

V vrt privabljamo njihove naravne sovražnike, in sicer hrošče brzce, krastače, slepce, ježe, krte, rovke, vrane, škorce in race. V zastirke vključujemo vratič, pelin, praprot in bezeg, ki polže odganjajo.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.