Upor pri "Stoječi skali" | Radio Študent

Upor pri "Stoječi skali"

Oddaja
17. 2. 2017 - 12:00

Standing Rock proti naftovodu; kje so deževniki; etimološki-etnološki kotiček: glog

 

Upad števila deževnikov v prsti

 

Kot vemo že iz časov, ko smo še gulili osnovnošolske klopi, so deževniki eni izmed ključnih organizmov, ki bogatijo prst s potrebnimi minerali, vanjo vnašajo zrak ter so hkrati tisti, ki pospešijo procese bogatenja prsti, ko je le-ta opustošena. Prst z visoko gostoto deževnikov je zmožna absorbirati večje količine vode, kar lahko na poplavnih območjih zmanjša možnost pretakanja in zadrževanja vode na površini.

 

Okoljevarstveniki se danes soočajo z drastičnim upadom števila deževnikov, kar ogroža kvaliteto prsti in je posledica vpeljanih kmetijskih praks, kot sta pretirano gnojenje ter posledična zakisanost prsti, ki onemogoča razmnoževanje teh organizmov. Ogrožujoči dejavniki so prav tako prisotnost težkih kovin, predvsem bakra, uporaba mehanizacije, ki vsakih nekaj mesecev uniči njihov življenjski prostor, ter suše, do katerih prihaja vedno pogosteje zaradi podnebnih sprememb.

 

Število oziroma gostota deževnikov v prsti je dober pokazatelj kvalitete prsti. Raziskave kažejo, da je v kvadratnem metru prsti na intenzivno obdelanih poljih manj kot 30 deževnikov, medtem ko jih je na gredah organskih kmetij tudi do 450. Prav nenaden padec števila deževnikov je spodbudil razvoj praks in agrikulturnih smernic na področju ohranjanja rodovitnosti prsti, saj je od nje odvisna celotna produkcija hrane. Ena izmed rešitev, ki kaže, da je zvišanje števila deževnikov in posledično kvalitete prsti kljub splošnemu opustošenju še možno, je vpeljava pokrivnih rastlin, kot so različne vrste trav, med zimo. Kadar h kmetijstvu pristopamo celostno in stremimo k ohranjanju humusne oziroma rodovitne prsti, se nam odpre širok nabor možnosti, s katerimi lahko to dosežemo, segajo pa večinoma onkraj konvencionalnih pristopov h kmetovanju.

 

Alternativna pridelava hrane v Gazi

 

Palestinci v Gazi se srečujejo z mnogo težavami, ena od precej preslišanih pa je pridelovanje hrane. Mnogo njiv v okolici Gaze je pod izraelskim vojaškim nadzorom, tako da je kmetovanje tam precej nevarna dejavnost. Druga dva glavna problema kmetovanja pa sta dostop do sladke vode in škropljenje s pesticidi. Po besedah Adhama Basiunija, šefa oddelka za ravnanje s pesticidi v Gazi, naj bi izraelska kmetijska aviacija škropila na večini od približno 400 hektarov obdelovalnih površin v Gazi.

 

Prebivalci Gaze zato iščejo alternativne načine pridelovanja hrane. Primer take prakse je urbana hidroponična gojilnica zelenjave, v kateri lastnik Abu Naser že več let uspešno kombinira različne tehnike gojenja, s katerimi je vzgojil že več ton zelenjave. Zaradi prekomernega črpanja vode v Gazi in njeni okolici se je podtalnica zlila s slano vodo iz mediteranskega morja in postala neuporabna. Varčevanje z vodo je tako eno od glavnih vodil pridelave hrane. Naser na hidroponičnem vrtu, ki stoji na betonski strehi njegovega stanovanja, vodo menja le enkrat na pol leta in tako privarčuje 90 odstotkov vode. Sintetična mineralna gnojila pa je zamenjal z mešanico zmletih jajčnih lupin, pepela in drugih naravnih substanc, s katerimi bogati vodo z minerali in hranili.

 

Za malo drugačen način bogatenja vode z mikro in makro elementi pa se je odločil Ilyad-al-Attar, ki kombinira gojenje rib in zelenjave. S hidroponičnim načinom gojenja vrtnin sedaj pridela več tisoč glav ekološke solate ter drugih zelenjadnic. Leta 2014 je vojaški dron precej uničil njegov mini kmetijski obrat, vendar pa se Ilyad ni predal in po prenovi generatorja ter celotnega objekta vztraja pri pridelavi vrtnin.

 

Odpor pri “Stoječi skali”

 

Tudi tokrat bomo v osrednjem delu obravnavali boj lokalcev proti korporativnemu izkoriščanju ljudi in zemlje. Govorili bomo o mega projektu konzorcija “Energy Transfer Partners”, ki želi postaviti malo manj kot meter širok naftovod, ki bi Severno Dakoto povezoval z nekaj manj kot 2000 kilometrov oddaljenim Južnim Illinoisom. 3,7-milijonski projekt je že požegnal Inženirski korpus ameriške vojske, pristojen za odobritev takšnih projektov. Zataknilo pa se je - kako nerodno - pri ljudeh, ki nikakor nočejo razumeti koristi, ki bi jih imeli od popolnega uničenja okolja, v katerem živijo.

 

Gre za klasično zgodbo, v kateri interesi kapitalistov v spregi z državnimi elitami nadvladajo vse interesne skupine, po potrebi pa tudi zakone. V prejšnji oddaji smo govorili o takšnem početju v Petišovcih, tokrat pa bomo predstavili boj proti izgradnji naftovoda v Severni Dakoti, ki naj bi med drugim potekal skozi indijansko ozemlje, za katerega ste verjetno že slišali.

 

Zgodba o vsesplošnem ljudskem odporu proti izgradnji naftovoda skozi indijanski rezervat Standing Rock je bila pri nas širše pozornosti deležna tik pred ameriškimi volitvami, vendar njeni začetki segajo vsaj v leto 2014.

 

Vrtičkarski nasveti za mesec marec

 

Povzeto po knjigi Vrtnarstvo (Josip Štrekelj, Celje 1947).

 

Preudarno se, kolikor le mogoče hitro, opravlja namerjano delo po načrtu, napravljenem v mesecu januarju. V toplih gredah se pikira, ko dobe sejančki en, dva lističa. Kadar sonce  močno sije, se morajo okna zasenčevati, zakaj spričo prevelike vročine setve zgore. Ob takih toplih dneh je treba tudi dlje časa zračiti. Če nimamo tople grede, napravimo na sončni južni legi pokrito gredo, da moremo vzgajati ranejše sadike. Proti koncu meseca marca presajamo že na prosto sadike, vzgojene v toplih in pokritih gredah in dovolj utrjene, med katere spadajo zlasti proti mrazu odpornejše — solate in kapusnice. Ta čas sejemo v lončke tudi kumare, ki jih postavimo v toplo gredo ali pa jih imamo v stanovanju na toplem.

 

Paradižnike, papriko in jajčevec, ki spadajo med najbolj toplote željno vrtnino, sejemo, če ne že prej, v prvi polovici meseca marca v zabojčke ali pa v tople in pokrite grede.

 

Če je oviralo slabo vreme setev vrtnine, navedene v mesecu februarju, na prosto, jo sejemo v prvi polovici tega meseca. Na prosto sejemo še rano čebulo, poletno redkev , redkvico, radič, solato, peso, mak, drugič bob in grah, zlasti strženasti, ter sadimo čebulček, šalotko in česen. Iz pokritih gred presajamo na prosto v drugi polovici tega meseca tudi prezimljeno cvetačo, rano zelje, rani ohrovt, zimsko solato in prej kaljeni zgodnji krompir. Ako ni bila rabarbara, rastoča več let na enem in istem kraju, deljena in presajena meseca avgusta, je za njeno presaditev v tem mesecu skrajni čas. Prav isto velja tudi za trajne dišavnice

 

V marcu se že začne z nabiranjem špargljev, čemažem, regratom in divjim porom.

 

Etimološko-etnološki kotiček

 

Glog

 

Besedo glog najdemo v mnogih slovanskih jezikih, tako na primer hrvaško in srbsko glog, češko hloh, narečno rusko glog. Praslovanska beseda glogƃ opisuje dva grma, poleg gloga tudi dren. Osnova je v besedi glegho-, ki pomeni trn ali bodico. Beseda glog tako opisuje trnov oziroma bodičast grm. Podobnosti najdemo še v grških besedah gloghes, ki pomenijo rese pri žitnih klasih, in glokhis, ki pomeni konico. Iz te osnove je nastala tudi grška beseda glossa, ki pomeni jezik, prvotno pa naj bi to bila konica jezika.

 

Glog, latinsko Crataegus, je trnat grm ali drevo z belimi cvetovi in rdečimi koščičastimi plodovi. V ljudskem zdravilstvu je cenjeno zelišče za srce in pljuča. Za pripravo zdravilnih čajev se nabira glogovo cvetje in jagode. V ljudskem bajeslovju je glog veljal za sveto drevo vilinskih bitij. Pripisovali so mu apotropejsko moč (obramba pred strelo in zlimi silami), kot obredno rastlino so ga uporabljale čarovnice. Z glogom so krasili mlaje. Les uporabljajo v strugarstvu, kolarstvu in rezbarstvu.

 

 

facebook twitter rss

Komentarji

Kilavo seme zdaj se lahko začnemo končno pogovarjati. Pa tudi kakega trotla iz znanstvene redakcije vpelji notr!

Da, lahko bi celo ustanovili novo redakcijo, ki bi se ukvarjala s strategijami preživetja, izven okvirjev filozofskega fič firiča in političnih jajcanj ---- ampak samo učenje preživetvenih strategij, taktik in celostnih rešitev. Naredi si sam FF. Ker roko na srce knjig ne morem glodat u lajfu a ne? Moram pa kej pojest, pa moram tud s kom delit to kar jem a ne? Simpl k pasulj. Potem si moram še zgradit hiško sam, se ukvarjat s tem kaj se da in kaj ne, potem moram popedenat zemljico si, razmislit če lahk skočim k sosedu da mu da jajce in on men kozarec mleka, pa tak mal a ne. Pa moram tud kak dobr čajček eksnt, pa si kako kremco narest če me kaj pič sproti. Mal po svoje si ga je počasi treba začet jemat. Pa fukiča starim generacijam, privatnikom in znanstvenikom kazat skoz, tud to je pomemben!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.