Na robu

Nespodobno oblačenje vodi v psihološke motnje!

Na častitljivi spletni strani, kjer dodobra služijo dobremu bogu, imenovani časnik.si, so pred kratkim v stilu in metodiki konservativnega hajpanja in vračanja k bogu, morali in cerkveni tradiciji in kulturi, da o vprašanjih spola niti ne črhnemo, skratka objavili članek, ki retrogardno poudarja kulturo oblačenja, seveda kakor si jo zamišlja vesoljna cerkev. 

“Pastoralno pismo genovskega kardinala Sirija (1906-1989), ki ga prinašam v prevodu, ni bilo namenjeno za javnost…”...ker… ”dejstva sodobnosti pretresljivo potrjujejo uvide tega besedila, napisanega davnega 12. junija 1960”, zapiše prevajalec, saj gre za 55 let star tekst, ki ga je objavil star cerkveni kardinalni maček Đisepe Siri. Pismo je torej namenjeno dušnim pastirjem, ki skup štrikajo pravila in dogme, naj vendarle umirijo rokenrolersko obnašanje žensk, ker je že res nesramno in nedoumljivo, če ženske nosijo hlače. A tukaj nas zanima twist antagonizma, zatorej ne bomo citirali omenjenega članka, ki ga sicer najdemo pod razdelkom ‘’duhovnost’’ in se bomo lotili preslikave omenjenega teksta iz ženskosti - v moškost. Namen je seveda prevetritev konštelacij večnega pretakanja janga v jing in obratno. V kikle torej, moška gamat! 

"Najbolj zaskrbljujoč vidik. Kljub temu pa je pri moškem nošenju ženških oblačil navzoč vidik, ki se nam zdi posebej zaskrbljujoč. Ženska oblačila, ki jih nosi moški, spreminjajo psihološki ustroj, ki je lasten moškemu; načenjajo odnose med možmi in nasprotnim spolom; zlahka škodijo očetovemu dostojanstvu v očeh lastnih otrok. Te točke kaže natančneje proučiti.

Spreminjajo psihološki ustroj ženske. Razlog namreč, ki sili k nošenju ženskih oblačil je vedno oponašanje, ali bolje: konkurenca v odnosu do tistega, ki velja za šibkejšega, bolj zategnjenega in bolj odvisnega. Ta razlog jasno kaže, da je žensko oblačilo konkretno sredstvo za oblikovanje psihične navade, v kateri se moški počuti »kakor ženska«. Drugič, od kar svet pomni, obleka vsiljuje in pogojuje kretnje, drže ter obnašanja, saj od zunaj vsili določeni psihološki vzorec. Obenem je treba imeti pred očmi, da ženska obleka, ki jo nosi moški, razodeva več ali manj stalen upor zoper tisto moškost, ki se komu zdi nadrejenost, pa je v resnici le različnost. Onesnaženost psihološkega vzorca postane tako očitna. Ti razlogi, ki vsebujejo še druge, zadostujejo za oceno deformacije, h kateri žensko oblačilo potiska moški psihološki ustroj.

Načenjajo odnose med ženskami in moškimi. Brez zavore sramežljivosti odnosi med moškim in žensko teže na ponižujoč način k čisti čutnosti, onstran slehernega spoštovanja. Izkustvo pravi, da tedaj ko moški postane podoben ženski, ofenziva jača in jakost narašča.

Taka raba na dolgi rok razkraja človeško sožitje. Sprememba moškega psihološkega ustroja predstavlja temeljno poškodbo družine, zakonske zvestobe, celotne čustvene sfere in človekovega sožitja, ki s časom postane nepopravljiva. Vsi se seveda strinjamo, da učinki rabe neprimernih oblačil ne postanejo vsi vidni v kratkem časovnem roku. Toda potrebno je razmišljati o tem, kar se polagoma in komaj vidno šibi, načenja in razkraja.

Kaj se pri tem izgublja. Ali je mogoče upati na zadovoljivo vzajemnost pri zakoncih, če se spremeni moški psihološki ustroj? Ali je mogoče upati na ustrezno vzgojo otrok, na ta nadvse občutljiv proces stkan iz pretanjenih nians, v katerem očetova roka odigra nadvse pomembno vlogo? Kaj bodo znali dati ti moški od sebe, ko bodo dovolj časa nosili kikle, da bi bile bolj konkurenčne ženski?" 

Nato pa seveda sledi mnogo nabijanja v smislu poglavij, naslovljenih “Pričevanje človeškega rodu”, kjer se pojavi teza da nošenje oblek nasprotnega spola ‘na dolgi rok razkraja človeško sobivanje”. Sledi “Stanje pripravljenosti pri vseh odgovornih”, kar seveda govori samo zase. Sledita poglavji o tem, da se božji mejniki ne spreminjajo in kjer kurčijo predvsem čez Hegla in njegovo takozvano ‘fiziognomijo’, nato pa seveda navodila, kako naj se dušni pastirji lotijo modnega policiranja, pri tem pa naj bi morali tudi, citiramo: “Pridobiti umetnike, novinarje in obrtnike”, s čimer mislijo tudi modne hiše. Skratka, zabavno kot hudič. 
Link do originalne objave besedila bomo objavili na spletu, kjer si lahko vse skupaj preberete v originalu. V kikli ali v hlačah. 
____________

iz strani časnik.si 20.5.2015 ob 0:30
http://www.casnik.si/index.php/2015/05/20/o-zenskem-nosenju-moskih-oblacil/