II. del Torbe smrti

Društvo cinikov predstavlja radijski strip torba pisateljske smrti. Drugi del. Kot je bilo že omenjeno v prvem delu: Polje, zaprti oddelek. Leto 2013. 7 let po tem, ko se je spoznal s tako imenovano Doktor Žižkovo.

Vodilni psihiater je na sestanku zaposlenih dejal: "Pripeljite Opičjega pizduna jutri še k meni." Naslednji dan je prišel do psihiatra, ki je vodil oddelek, zraven pa sta bili še Doktor Žižkova in glavna sestra, ki je bila Opičjemu pizdunu naklonjena, saj je imel z njo daljšo in zanimivo debato prejšnji dan. Psihiater ga je pogledal in dejal: "O, dečko, ki malo preveč rad pogleda v kozarec!" Še vedno se je malo tresel. Bil je šele drugi dan abstinence. Gledal je ponovno v kot z zatemnjenimi očali. Psihiater ga je vprašal (tipično vprašanje): "Katerega leta smo?"

Spomnil se je istega vprašanja, ki ga je psihiater prejšnji dan zastavil onemu na sosednji postelji, ki je v isti sobi kot Opičji pizdun privezan ležal z glasnim dretjem v deliriju. Takrat je dotična oseba na vprašanje o letnici odgovorila: "Hiljadu devetstu in još nešto?" IQholik se je zbral in prisebno dejal: "2013 smo na dan današnji." Naslednje vprašanje je bilo: "Katerega meseca smo danes?" "Septembra." Psihiater je dejal, naj notri pripeljejo norega Slovaka, ki ga Opičji pizdun ni nič razumel. Slovak je začel zmedeno govoriti o neki verski trojici. Tretji je bil satan. Psihiater ga je vprašal: "Ali je ta Slovak žirondist ali jakobinec?"

Opičji pizdun ni odgovoril direktno na vprašanje, ampak je najprej podal sledeče cinične besede: "Ali res moram dobivati takšne male doze Distraneurina? 1 + 2 + 1! Enkrat sem konzumiral pet teh tablet v kombinaciji z velikimi količinami alkohola. Naslednji dan sem dihal počasi in sproščeno ..." Psihiater je pogledal Žižkovo in se blago nasmehnil. Opičji pizdun je nadaljeval: "Kar pa se tiče tega Slovaka, ki tukaj sedi, bom povedal sledeče: zadosti nor se mi zdi, da bi bil prej jakobinec kot žirondist, vendar je preveč glup in zblojen, da bi bil kar koli od tega. Če bi mu kraljica Marie Antonniete takrat dejala, da v kolikor nima kruha, naj rajši je kolače, bi jedel namišljene kolače in umiral od lakote in ne od vaših neokusnih obrokov. Ampak pustimo njene in njegove zablode. Ragecid je bil barbarsko in nečastno dejanje za bizaren in nizkoten užitek ljudstva. Ali lahko pošljete tega kretena ven iz pisarne, prosim?"

Psihiater je poslal Slovaka iz pisarne. Nato je gledal Opičjega pizduna in mu dejal: "Kakšne so gesla francoske revolucije?"

Nadaljevanje v posnetku zgoraj. Prisluhnite tudi prvemu delu.
Vsak petek v jutranjem programu Radia Študent ali na vaši napravi kot podcast.