sedmi del radijskega stripa Torba smrti pisatelja

Društvo cinikov predstavlja radijski strip Torba Pisateljeve smrti: 7. del

Po polletni abstinenci Opičjega Pizduna je doktor Žižkova prišla s kovčkom v stanovanje Opičjega Pizduna. To mu je tudi najavila. Opičjemu Pizdunu se je izpolnila ena od najlepših želj v življenju. Bila je fletno zrihtana. Kratko krilo, Lacoste majica in 'rjavo lepi' lasje so viseli iz njenega 'brhkega' obraza, ki je izražal sproščenost in lepoto. Opičji Pizdun je kuhal. V predsobi je dejala: voila, kako ste?

Prišel je iz kuhinje, medtem pa je doktor Žižkova odložila kovček. Gledal jo je z nasmeškom. Žižkova pa je odgovorila: ali me ne boste vsaj objeli?

Objela sta se. Po objemu je šla v spalnico raz-pakirati oblačila. Opičji pizdun jo je vprašal, če ji pomaga, a je odvrnila: rajši pazite na potek stvari v kuhinji.

Doktor Žižkova sicer ni več delala na urgentnem oddelku v Polju, saj je menila, da tam ljudem kaj prida ne pomaga in še odločanje o usodi ljudi tam jo je izčrpavalo. Dobila je službo na kliničnem centru na urgenci kot splošna zdravnica in kot psihiatrinja svetovalka. Tam so najbolj zajebane primere tako in tako prevzemali kirurgi. Opičji pizdun je še vedno dosti pisal, vendar vedno bolj absurdno in zmedeno. Žižkova je prinesla sabo buteljko in jo podala Opičjemu pizdunu, da jo odpre, saj je hotela ob kosilu spiti kozarec vina in videti, če se zna zadržati. On namreč. Na mizo je dal hrano na mizo in vprašal: kako ste prišli, taksi ali hoja s kovčkom za razgibavanje bicepsa? ... Več pa  v radijskem stripu v petek okoli 10:15.