Ali je kaj trden most? | Radio Študent

Ali je kaj trden most?

Aktualno-politična novica
16. 2. 2017 - 8:15

Navkljub naraščajočemu globalnemu trendu ograjevanja in gradnje zidov v Vsemogočni travici ostajamo zvesti zidanju mostov. Ne le metaforičnih, ki tako ali drugače povezujejo različne strani, ampak tudi čisto konkretnih. Takšnih, kot so ga pred kratkim dobili na Nizozemskem, kjer so zgradili bojda prvi biomost, sestavljen tudi iz konopljinih vlaken. 

Uporabnost gandže v gradbeništvu je že nekaj časa dobro vidna v vse večjem številu hiš in drugih objektov iz konopljinih materialov, preizkušajo pa jo tudi pri gradnji zahtevnejših, nosilnih objektov. V študentskem kampusu Tehniške univerze v Eindhovnu so lansko jesen postavili tako imenovani biomost, zgrajen iz konopljinih in lanenih vlaken, s katerim testirajo uporabnost naravnih materialov pri tovrstnih gradnjah. Mostiček, namenjen pešcem, je plod sodelovanja študentov in raziskovalcev štirih nizozemskih tehniških univerz, ki je potekalo skozi skoraj celotno lansko leto in se je končalo konec oktobra, ko je bil most čez potok Dommel za leto dni, kolikor bo trajalo preizkusno obdobje, predan v uporabo prebivalcem kampusa.

Lanena in konopljina vlakna tvorijo konstrukcijo mostu s pomočjo posebne pene iz polimlečne kisline in naravne smole, ki vlakna in peno povezuje v biokompozit. Tudi stiroporju podobna pena, ki predstavlja jedro mostu, je naravnega izvora in skupaj z omenjeno smolo biorazgradljiva ter primerna za kompostiranje. Po besedah vodje projekta biomostu Patricka Teuffela so vlakna konoplje in lanu izbrali zaradi njune dostopnosti, sicer pa se v podobnih raziskovalnih projektih preizkušajo tudi drugi, manj dosegljivi naravni materiali, kot je recimo bambus.

Most v Eindhovnu je dolg 14 metrov, njegovo nosilnost pa ocenjujejo na 500 kilogramov na kvadratni meter. A kako trden je dejansko, bodo razvijalci še nekaj časa preverjali s pomočjo v konstrukcijo vgrajenih 28 senzorjev. Ti merijo upogljivost in napetost konstrukcije, dobljene podatke pa nato sproti analizirajo. Ob tem projektna skupina ves čas spremlja tudi druge spremljajoče dejavnike, kot so temperatura, vlažnost in izpostavljenost UV svetlobi, ki prav tako lahko vplivajo  na naravne gradbene materiale.  

Domet tovrstnih konstrukcij je za zdaj težko napovedati, saj gre po besedah sodelavca pri nizozemskem projektu Rijka Bloka za prvi most, zgrajen iz naravnih materialov. Ti so po mnenju prej omenjenega Teuffela morda res manj močni in trdni od prevladujočih gradbenih materialov, a je razlika majhna in jo hitro odtehtajo ekološke prednosti naravnih gradnikov. No, drugo vprašanje pa je obstojnost tovrstnih objektov. Teuffel življenjsko dobo eindhovenskega biomostu ocenjuje na najmanj dve leti, več pa je, kot pravi, težko napovedati.

 

 

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.