RŠ FAQ

Odgovori na najbolj pogosta vprašanja in očitke v zvezi z akcijo Radia Študent »Proti militarizaciji«

Pričujoči tekst je nastal kot odgovor na poplavo številnih komentarjev, ki so naslovljeni na Radio Študent. Večina teh komentarjev, ki se širijo na socialnih omrežjih, na spletni strani RŠ in pod članki o naši pobudi, izhaja iz nerazumevanja in napačne interpretacije same pobude ali iz »ad hominem« napadov in predsodkov, ki so usmerjeni proti Radiu Študent kot instituciji. Pri tem je veliko vlogo odigralo tudi zavajajoče in poenostavljeno poročanje nekaterih medijev tako o begunski krizi nasploh kot tudi o konkretni akciji Radia Študent. Menimo, da je to dogajanje del širše »militarizacije diskurza«, ki je zajela slovenski prostor. Prav tovrstno »militarizacijo« zaznavamo kot glavni problem, ki se mu želimo z našo pobudo zoperstaviti. V tem kontekstu smo se odločili, da bomo skušali z odgovori na očitke celoten diskurz dvigniti onkraj poenostavljenih in stereotipnih obtoževanj.

Ali bi Radio Študent rad preprečil pomoč vojske policiji v teh burnih časih?

Ne. Spremembe Zakona o obrambi niso potrebne, saj je vojska že ves čas prisotna na meji, kar potrdi tudi obrambna ministrica Andreja Katič: "Vojska trenutno dobro sodeluje s policijo na podlagi obstoječega zakona o obrambi." Dopolnitev Zakona o obrambi se nam zdi problematična na dveh nivojih. V širšem kontekstu je pokazatelj tega, da je begunsko gibanje v prvi vrsti obravnavano kot varnostna grožnja. V bolj konkretnem smislu pa gre za odziv na domnevno pomanjkanje policijskih sil na terenu – domnevno zato, ker se je v zadnjih dneh denimo izkazalo, da so logistične rešitve hitrejšega prevoza prebežnikov čez ozemlje RS zmanjšale potrebe po policijski prisotnosti. Prav tako obstajajo številne druge možnosti razbremenitve policistov, o katerih pa se v dani situaciji sploh ne govori. Ne s širjenjem vojaških pooblastil, temveč predvsem s preventivnim zmanjševanjem potrebe po policijskem posredovanju. Denimo z boljšo oskrbo, informiranostjo in, kot rečeno, boljšim organiziranjem prevozov beguncev do avstrijske meje.
Ali je Radio Študent "ustavil vojake", kot je naslovljen članek v Delu?

Ne, saj vojska že ves čas sodeluje na meji in tam pomaga policistom ter prostovoljcem, kot je opisano že v zgornjem odgovoru, s čimer tudi nimamo nobenih težav. Še več, pričakovali smo, da bo vojska v večji meri aktivirana pri zagotavljanju boljših razmer tako na meji kot v sprejemnih in zbirnih centrih za prebežnike. Izhajajoč iz neposrednih izkušenj s terena, smo prepričani, da je velika večina incidentov posledica težkih in ponižujočih razmer, ki jih begunci pri prehodu RS izkušajo vsakodnevno.

Z našo pobudo torej vojski nikakor nismo preprečili humanitarnega, logističnega in nasploh vsega delovanja, v okviru katerega ne potrebuje pooblastil policije. Opozorili bi radi, da večina očitkov Radiu Študent v zadnjih dneh izhaja točno iz tega zelo osnovnega nerazumevanja tako sprememb Zakona o obrambi kot posledično celotne pobude za referendum in kampanje proti militarizaciji.
Ali je Radio Študent proti vsakršni prisotnosti represivnih organov države na meji in na področjih, kjer je povečano število prebežnikov?

Ne. Sodelavci Radia Študent se zavedamo, da je za Slovenijo večje število beguncev nova situacija, ki je odprla tudi varnostna vprašanja. Iz začetne zmede pa se je med razvojem dogodkov izkazalo, da se je večina dejavnosti države zreducirala na problem varnosti. Na RŠ smo prepričani, da bi slovenska vlada in organi, ki ji pomagajo, na meji v prvi vrsti morali poskrbeti, da ljudem s pretiranim zadrževanjem v zbirnih centrih, v katerih smo priča pomanjkanju mnogih minimalnih (sanitarnih, z vodo in splošnimi nastanitvenimi kapacitetami povezanih) standardov, ne povzročamo dodatnih travm. Ljudem moramo omogočiti čim lažji prehod skozi Slovenijo.
Zakaj je Radio Študent začel zbirati podpise?

Če Radio Študent ne bi zbral 2.500 podpisov, bi zakon nemudoma začel veljati brez javne razprave in tudi brez vedenja ter razumevanja večine državljanov, kaj dopolnilo Zakona o obrambi spreminja. Dejstvo, da imamo "izredne razmere", nikakor ne implicira, da sta javna debata in javno mišljenje nepotrebna, prej nasprotno. Menimo, da je novela k zakonu slabo spisana in da zaradi svoje nedoločenosti pušča odprte potencialne možnosti zlorabe v nekem povsem drugem kontekstu. Tudi zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS je o zakonu izdala negativno mnenje. Prav tako menimo, da je v ozadju dopolnila k zakonu prisotna ideja, da je begunska kriza prvenstveno varnostno, in ne politično, socialno ter humanitarno vprašanje, čemur se želimo s to pobudo zoperstaviti.
Kam merimo s tem, ko pozivamo "proti militarizaciji"? (Česa se boji Radio Študent?)

S tem pozivom nikakor ne mislimo, da je dotično dopolnilo zakona mejni kamen, s katerim bi se »militarizacija« begunske krize šele začela. Nasprotno: to dopolnilo je del širše »militarizacije« begunske krize, ki že poteka. S tem pozivom se torej ne osredotočamo samo na dotično dopolnilo, temveč skušamo problematizirati širši kontekst, znotraj katerega je nastalo. Pozivamo proti izkoriščanju humanitarne krize za ukrepe, ki bi morali skrbeti vsakogar, ki spremlja, kaj se z državljanskimi pravicami dogaja že od začetka vojne proti terorizmu v Severni Ameriki in Evropi. Pozivamo proti predstavljanju beguncev kot potencialne zunanje nevarnosti in proti poenostavljanju begunske krize na varnostno vprašanje. Problematizirati želimo v Sloveniji trenutno ustaljen pristop obravnavanja beguncev, ki ga označujejo prakse zapiranja beguncev v izolirane kampe, postavljanje ograj med begunci in prostovoljci ter splošno preprečevanje vsakršnega stika z begunci.

Prvenstveno pa želimo problematizirati naraščajočo »militarizacijo« na ravni razprave, ki se kaže kot izrazita polarizacija mnenj, poplava sovražnih komentarjev in naraščajoči populizem. Menimo, da ravno tovrstna »militarizacija« (in ne begunsko gibanje) trenutno predstavlja največjo nevarnost.
Ali je Radiu Študent vseeno za policiste, ki v zadnjih tednih na mejah pregorevajo?

Ne. Radio Študent ni nikdar zagovarjal neoliberalnih varčevalnih politik, ki so med drugimi javnimi službami tudi policijo pripeljale na rob zmožnosti delovanja. Zavedamo se, da so delovne razmere policistov zelo slabe in pozivamo k čim večji civilni pomoči, ki bi razbremenila policijo. Nikakor pa ne pristajamo na logiko šok terapij, ki izkorišča krizne situacije za spreminjanje temeljnih pravnih okvirov države. Poenostavljeno iskanje najbližjega grešnega kozla za slabo situacijo policistov – v tem primeru Radia Študent – ne more dati odgovorov na precej bolj kompleksno dinamiko aktualnih (a)političnih bojev. Policisti ne pregorevajo zaradi beguncev, temveč zaradi varčevalnih ukrepov preteklih vlad.
Ali/Zakaj je prenos policijskih pooblastil na vojsko problematičen?

Naloge vojske in policije so z ustavo jasno ločene in natančno opredeljene z Zakonom o obrambi in Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, čemur sledi tudi izobraževanje in usposabljanje za izvrševanje teh nalog. Prenos policijskih pooblastil na Slovensko vojsko je problematičen, ker Slovenska vojska v nasprotju s Policijo ni primerno usposobljena za presojo okoliščin uporabe represivnih pooblastil nad civilisti in ni primerna za izvajanje policijskih pooblastil. Zakon ne narekuje delovanja vojske pod poveljem policije, ki naj bi bila bolje usposobljena za tovrstno delo.

Po drugi strani pa ima vojska vse kapacitete (kuhinjske elemente, avtobuse, šotore idr.), da ljudi v stiski oskrbi z osnovnimi življenjskimi pritiklinami, a jih trenutno uporablja v omejenem, mnogokrat nezadostnem obsegu.

Po schengenskih uredbah je kot mejno območje definirana tudi notranjost države, zato bi uveljavitev novele zakona pomenila, da bodo pripadniki vojske lahko patruljirali in vzpostavljali red na ozemlju celotne države. To ob dejstvu, da je zakon definiran zelo široko, v prihodnosti predstavlja tveganje za različne dogodke, ki jih oblast lahko interpretira kot nevarne za varnost državne meje.
Ali pri Radiu Študent menimo, da so slovenski vojaki zmožni zlorabiti pooblastila in udariti po slovenskih državljanih?

Na RŠ-u verjamemo, da vojaki nimajo slabih namenov in v trenutni situaciji ne vidimo nevarnosti za zlorabo pooblastil. V pravnem smislu pa se moramo zavedati, da gre za problematično spremembo zakona, preko katerega lahko ta ali katerakoli druga vlada v neki povsem drugačni politični situaciji zlorabi Slovensko vojsko za svoje partikularne politične interese. Naša pobuda ni usmerjena proti instituciji slovenske vojske, še manj proti vojakom kot osebam, temveč proti politiki in njenemu razumevanju te institucije in njenih nalog.
Ali imajo sodelavci Radia Študent stik s konkretnim dogajanjem na slovenskih mejah?

Da. Mnogi naši sodelavci na mejnem področju sodelujejo kot prostovoljci in/ali opravljajo novinarsko delo. O tem pričajo tudi številna javljanja v živo s terena, ki smo jih objavili v etru Radia Študent, vse od prvega septembrskega prihoda beguncev na meje. Pobuda izhaja tudi iz videnega v tujini. O obravnavi beguncev v Makedoniji, Srbiji in drugod smo poročali pred meseci.
Kaj je prispevalo k neodobravanju pobude in RŠ kot institucije pri določenem delu javnosti?

Zaradi pomanjkanja diskusije glede nenadnih sprememb obrambnega zakona si je veliko ljudi pobudo Radia Študent napačno interpretiralo. Ker gre za zelo občutljivo temo, tudi mediji o njej niso kaj dosti poročali. Pobuda je bila razumljena kot želja po zaustavitvi vojaške pomoči, kar ni res. V Delu se je denimo pojavil članek z naslovom "Radio Študent ustavil vojake", na RTV-ju pa je bil prispevek s podobnimi besedami podnaslovljen. Tovrstno nerazumevanje je tudi eden od razlogov sovražnega govora, nastrojenega proti pobudnikom. Celotna debata se giblje okoli lažne alternative za ali proti prisotnosti vojske na meji, kar je dober pokazatelj tega, kako površen je javni diskurz. Dogajanje v zvezi s predlogom Radia Študent (napačne interpretacije, nastrojenost s stališča domoljubja, širjenje stereotipov o radiu in njegovih sodelavcih) je samo dober pokazatelj stanja, ki se mu skušamo z našim predlogom zoperstaviti. Kolektiv sodelavcev Radia Študent se zaveda posledic prizadevanj, ki jih je sprožil. Ta pobuda ne onemogoča vojski vsega dela na obmejnih območjih. Z akcijo želimo predvsem opozoriti na sporni postopek sprejemanja zakona v izrednih okoliščinah ter na sporno sejanje strahu v javnem diskurzu.