Kangding Ray

Klub K4, 12. 12. 2014

O rednem sodelovanju med berlinsko založbo Raster-Noton, tukajšnjimi koncertnimi organizatorji in ne nazadnje publiko verjetno ni treba izgubljati besed. Dovolj je, če izpostavimo, da praktično ne mine leto, ko ne bi na domačih odrih in v klubih slišali najmanj enega njihovega varovanca. Pri tem je zanimivo dejstvo, da med širšo publiko še vedno velja prepričanje, da je glasba z Raster-Notona bolj kot za plesišča ukrojena za koncertni oziroma »galerijski« kontekst. Toda v resnici smo njihove varovance pri nas skoraj enakomerno poslušali v obeh (ali pa kar treh) pojavnih oblikah. Če bi bili organizatorji dogodkov nekoliko bolj drzni in klubska publika bolj dojemljiva za glasbo, ki ne sodi nujno v tisti najbolj konvencionalni plesni okvir, bi Raster-Notonovce pravzaprav morali še pogosteje srečevati v klubsko-plesnem okolju.

No, za petkovega gosta serialke Gravity v klubu K4 dileme, v kakšen kontekst ga postaviti, ni bilo. David Letellier alias Kangding Ray, ki je svojo prvo ploščo pri založbi objavil pred osmimi leti, je od vseh Raster-Notonovcev najbrž najbolj klasično-plesno usmerjen producent, kar potrjuje tudi dejstvo, da dobršen del svoje glasbe objavlja tudi za cenjeno techno založbo Stroboscopic Artefacts. Ostaja pa Letellier tudi v okvirih plesne glasbe radoveden producent. To se je v petek na nek način pokazalo že na tonskih pripravah. Ker se zadnji čas bojda veliko ukvarja s pripravo novega, hibridnega, pol-didžejvskega in pol-live-actovskega nastopa, je med pripravami opazoval domačega producenta Mind Machines, po tem pa zato, da bi lahko slišal njegov set, menda prosil za spremembo prvotno najavljenega vrstnega reda.

Kaj se je Letellier naučil iz nastopa Mind Machines? Verjetno predvsem to, da je preveliko kompliciranje, sploh dokler svoje opreme ne obvladuješ popolnoma suvereno, lahko precej tvegano početje. Ptujčan si je namreč svoj live-act zamislil zelo ambiciozno in je praktično vse skladbe, s samplerji ter analognim sintom sestavljal sproti. Toda bolj kot se je nabirala minutaža njegovega seta, bolj se je krepil vtis, da oprema vodi njega in ne on opreme. Nedvomno si za svoj pristop in pogum zasluži pohvale, je pa res, da bi njegove zelo spodobne, tehnaško ukrojene in zvočno zelo barvite skladbe svoj potencial v še lepši luči uresničile v bolj premišljeno in dodelano sestavljenem setu. Velja pa na tem mestu pripomniti, da si je Mind Machines, vsaj v ljubljanskih klubih, šele začel nabirati kilometrino in izkušnje.

Če kaj, potem Letellierju gotovo ne manjka izkušenj. Rutinirano je odpeljal set, ki ga je tokrat dogodku primerno postavil na povsem plesno, koračniško techno podstat. S tehničnega vidika je bilo njegovo početje v primerjavi z Mind Machines manj »live«, toda s tem si je odprl veliko več manevrskega prostora za ukvarjanje z detajli. Izmenično je navigiral med surovo, z industrialom pogojeno techno ritmiko, hipnotičnim technom, ki ga je barval z atmosferičnimi teksturami, spustil pa se je tudi v ritmično podiranje, s katerim je plesno razpoloženi publiki ponudil dobro odmerjeno priložnost za kratek predah. Priložnostno se mu je v set prikradel občutek monotonosti, toda takrat so v ospredje spet stopile Letellierjeve izkušnje, saj je vsak tak trenutek presekal z udarno skladbo in spretno stopnjeval ali pa vsaj vzdrževal plesno razpoloženje. Že z mračnjaško, trdo zvočno podobo je bilo jasno, da je njegovo glasbo močno zaznamovalo berlinsko klubsko techno podtalje, ne nazadnje v nemški prestolnici živi in ustvarja že petnajst let. Kljub dobro tempiranemu setu, suvereni izvedbi in izvrstnem občutku za plesen drajv, ki Letellierja umeščajo med live-acte z velikim povpraševanjem, pa se ni dalo otresti občutka, da v svojem setu ni počel nič takega, česar ne bi počela četa drugih sodobnih elektronskih kreativcev. Manjkalo mu je tisto nekaj več, po čemer bi si njegov nastop zapomnili na daljši rok, nekaj, s čimer bi bolj pogumno izstopil iz predvidljivih techno okvirjev. Paradoksalno je skozi to prizmo na nek način celo bolj izstopal nastop Mind Machines, pa čeprav morda ne nujno zato, ker bi bilo tako zamišljeno.