THE GRANDMOTHERS OF INVENTION

Kino Šiška, 26. 11. 2014

Pričakovanja, ki se porajajo ob dogodkih, kot je bil včerajšnji, so vedno mešana, in če je govora o dediščini Franka Zappe, se še posebej hitro pojavi kanček skepticizma, kaj se bo iz vsega skupaj izcimilo. A kot se je izkazalo včeraj, so bili strahovi odveč in priča smo bili večeru, ki je tako po odzivu publike kot po dogajanju na odru zadovoljil večino prisotnih.  

Zasedbo The Grandmothers of Invention, ki nam v posluh ponuja dediščino, lahko bi rekli tudi folkloro Mothers of Invention in vodje tropa Franka Zappe, na zadnji turneji poganjata samo še dva originalna člana Mothersov. To sta Bunk Gardner na flavti in saksofonu ter Don Preston na klaviaturah. Tretji originalni član, basist David Parlato, se je zaradi zdravstvenih razlogov letošnji turneji odpovedal in na njegovo mesto je stopil Erik Klerks. Bobne pri 'starih mamah invencije' že od leta 2003 udarja Christopher Garcia, kitaro igra nadobudni, še najbolj golobradi član zasedbe »Mad« Max Kutner.

Koncert, ki so ga izvedli v dveh delih, so The Grandmothers of Invention otvorili s skladbo Call Any Vegetable s plošče Absolutely Free, nadaljevali z epskim venčkom oziroma madleyem Cruising for Burgers, Peace Corps in I'm the Slime. Kljub svoji starosti oba, tako Bank kot Don, ki sta že prestopila v osmo desetletje svojega življenja, še vedno zmoreta s svojo karizmo in prezentnostjo pričarati in pokazati, da je osnova dobre glasbe to, da se ob njej zabavaš in si obenem širiš obzorja, tako skozi njeno zvočnost kot sporočilnost. 

Tudi mlajšim članom benda ni očitati, da se slabo vklapljajo v koncept glasbe, ki jo igrajo Grandmothersi. Mogoče je bilo opaziti le manjšo uigranost basista, ki je vskočil tik pred turnejo. Bobnar je poleg bobnanja briljantno skrbel tudi za legendarne komentarje, ki so bili nekakšna zaščitna znamka glasbe Mothers of Invention. Za sproščeno vzdušje med komadi pa sta skrbela tako Bank kot Don.  

Prvi del koncerta so zaključili z epsko verzijo Orange County Lumber Truck in legendarno Hungry Freaks, Daddy z albuma Freak Out. Omeniti velja, da se je zasedbi uspelo približati zvoku starih Mothers of Invention in nas na trenutke popeljati v preteklost, ki je bila vsekakor bogata z inventivnimi pristopi v glasbi. Ti so pustili močan pečat tudi na slovenski glasbeni sceni. Spomnimo se samo legendarnih Buldožerjev, ki so že v prvi polovici sedemdesetih pripeljali freak kulturo tudi k nam.

Po krajšem premoru sta že med polnjenjem dvorane z zamudniki, ki so se zadržali v preddverju, vodilna člana odprto komunicirala s publiko in navrgla nekaj anekdot o njihovem sodelovanju z Zappo. Drugi del koncerta se je začel s komadom Absolutely Free, temu je sledil Who Are the Brain Police? Zvrstili pa so se še Mother People, Go Cry on Somebody Else's Shoulder, Debra Kadabra, Montana, The Idiot Bastard Son. Za bis so nam 'stare mame' zaigrale še Peaches En Regalia, King Kong in Uncle Meat in tako druženje ob večeru glasbe mladosti naših staršev pripeljale do konca.   

Dediščina ameriške popularne glasbe prežema vse pore našega zaznavanja in se nam ponuja v različnih oblikah. Ravno način, na katerega nas The Grandmothers of Invention popeljejo v šestdeseta in sedemdeseta leta dvajsetega stoletja, nam pokaže fragment glasbe, ki se ni podrejala glasbenim formam tržišča, a si je kljub temu našla svoj prostor pod soncem. Formula je enostavna in deluje. Glasba mora biti pestra, pisana, ritmično in melodično raznolika, na odru moraš biti sproščen in imeti smisel za humor, sarkazem, lahko tudi cinizem. Vse to The Grandmothers of Invention imajo. V današnjem času se na glasbo vse prevečkrat gleda skozi prizmo energije, ki jo nosi ta v sebi. Medtem pa se pozablja na feeling oziroma čustva, ki so osnova za glasbeni izraz, in The Grandmothers of Invention so prisotnemu in pišočemu Omarju Skodletu včeraj pokazali, da tam nekje za devetimi gorami, Atlantikom in še nekaj gorami še vedno živijo godci, ki godejo zaradi glasbe in ne zaradi časti in slave.