Homo ludens ali hommes ludi

Umetniški kolektiv BridA: Tom Kerševan, Sendi Mango in Jurij Pavlica v projektnem prostoru Aksiome predstavljajo umetniško inštalacijo Razmeščena komunikacija (SpreadKOM). Otvoritev bo danes ob 19. uri, ogled bo možen do 12. decembra. Govori Sendi Mango.

Izjava

Umestitev tehnologije v naravo, kot nam inštalacijo kažejo njeni ustvarjalci, bo spremenila človeka v homo ludens, človeka igralca, ki prevzame pozabljeno vlogo človeka v naravi, ne kot njenega gospodarja, temmveč tovariša. Hierarhično stopnjevanje dominance človek -> tehnologija -> narava nadomesti organična izravnava sintagmatskega vzajenega odnosa fizičnega in človekovega sveta. Človek v naravi komunicira s sintetičnem. Več Jurij Pavlica.

Izjava

Telegrafija radijskih signalov, sistem razvade GPS-a, se umakne zvočnem, ušesnemu sprejemanju informacij o okolju. Inštalacija SpreadKOM pokaže, ironično, da je za vrnitev v pozabljeno umišlanje sveta preko čutov potrebna eksplikacija s tehnologijo, ki pade na raven simulakra naravno posredujočih virov orientacije. V inštalaciji nismo pasivni spremljevalci okolja, ne poslušamo okolja, temveč z imitacijo ptičjega žvižga komuniciramo z naravo posnemajočimi napravami; kot pojasnjuje Tom Kerševan.

Izjava

Postanemo homo faber, vendar z žrtvijo narave, ki se spremeni iz smotra človekovega obvladovanja, v inštalacijo, ki absorbirano naravo pretvori v sredstvo navigacije. Sestavljeno je kompleksno omrežje, v katerem človekova negotova orientacija ne poteka več v neznanem svetu. Pokaže se nam poseben, alternativni sistem komunikacije, bolj naraven kot GPS, a bolj tehnološki kot samostojno pohajkovanje po neznanem.

Danes pa se je začel tudi tradicionalni knjižni sejem v Cankarjevem domu. Letos se fokusira na Francijo, v sklopu katere bodo gostili tudi znana imena iz francoske literarno-filozofskega sveta. Vsak dan se bo torej odvilo eno predavanj, prvi izmed govorcev pa bo danes Pascal Bruckner, jutri Jacques Rancière in v sredo Frédéric Beigbeder. Kot vedno se bo predstavila prava bera različnih založb od bolj monopolnih in manjših ter neodvisnih. Največjo pozornost pa je seveda usmerjena v pester program, ki v nekakšni kontradiktorni luči na eni strani napoveduje predavanje Milana Kučana, na drugi pa Nove levice in krščanstva z Alešem Primcem na čelu. Če ne neposredna, pa vsaj duhovna interakcija, bo gotovo produktivna za intelektualno zapuščino tokratnega knjižnjega sejma. Kučan kot predstavnik stare levice stoji v kontrastu z novo levico, kot krščansko soočenje z njo. V vsakem primeru se veselimo Primceve razsvetlitve o problematiki socialne tematike novolevičarskega etosa, s katerim ima v zadnjih letih mnogo izkušenj.