Od Japonske prek Cannesa in nazaj do domačih gradov

Po fiasku z otvoritvijo razstave v Slovenskem etnografskem muzeju na muzejski ploščadi pretekli teden, se v sosednjem Narodnem muzeju Slovenije ta teden otvarja še ena medetnična razstava Poti samurajev.

Spomnimo, ob otvoritvi razstave Afganistan – slovenski pogledi: od hipijev do talibanov, je vodja protokola »pozabila« na afganistanska prebežnika, ki naj bi pri tem sodelovala. Po tem je skupnost Second home iz Tovarne Rog pripravila tudi izjavo namenjeno muzejski upravi. Prisluhnimo: »Na večeru se je z dvema afganistanskima prebežnikoma dogovoril tudi za sodelovanje na odprtju omenjene Ajdovščinirazstave, na katerem naj bi prebrala nekaj pesmi v Dariju ter imela krajše nagovore. Oba sta se na omenjeno otvoritev primerno pripravila, a žal za več kot uro in pol dolgo odprtje obsedela na manjšem »odru« za glasbenikom Borisom Šinigojem, ki je odprtje spremljal z igranjem na Rubab. Vodja protokola magistra Maja Kostric Grubišić je njuno sodelovanje ob koncu nagovora ministra za kulturo Toneta Peršaka ponovno potrdila in ju umestila kot zaključna govorca po koncu glasbenega programa, vendar je direktorica Slovenskega etnografskega muzeja dr. Tanja Rožengergar po podelitvi bombažnih vejic kustosu in drugim gostom “malce prehitela dogodek” in razstavo odprla. Povabljena Afganistanca sta tako brez možnosti lastnega izrekanja obsedela ob strani kulturniške srenje, ki se je s kozarci vina mimo njiju, živih artefaktov štiridesetletnih vojaških intervencij v Afganistanu, odpravilo na ogled razstave. Če na tem mestu spregledamo neokusne bombažne vejice, ki bi jih organizatorji včerajšnjega spektakla veliko bolj smelo lahko zamenjali za makove glavice, pa ne moremo ignorirati njihove brezbrižnosti do ponižanih prebežnikov, ki sta ob strani obsedela brez besed, podobno kot razstavni primerki muzejskih praks iz začetka 20. stoletja.« Konec citata.

Zaenkrat ob otvoritvi prvega dela razstave Poti samurajev: japonsko orožje in bojevniška kultura na slovenskem, o čem takšnem ni bilo slišati. Ta se je odprl že 15. maja z otvoritvijo fotografske razstave Gorazda Vilharja, na japonskem delujočega slovenskega fotografa. Večinski del pa se bo odprl v sredo in predstavlja na prvo bojno razstavo japonskega orožja pri nas.

Po tiskovni konferenci prepolni zahval, nas je po razstavi odpeljal tudi avtor razstave in odgovorni urednik kataloga, Tomaž Lazar. Kako prisotna je japonska kultura v Sloveniji?

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Večina predmetov na razstavi Pot samurajev je nabrana iz slovenskih muzejskih zbirk, vendar do sedaj ni bilo ljudi, ki bi se tej temi posvetili ali jo reflektirali. Tudi omenjena razstava je nastala na pobudo zunanjih ljubiteljev te kulture. Od kod so ti predmeti prišli na to ozemlje?

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Medtem, ko Ministrstvo za kulturo objavlja, da so sprejeli priporočila Sveta Evrope o Evropski strategiji kulturne dediščine za 21. stoletje, ki sovpada s pobudo EU za razglasitev leta 2018 za Evropsko leto kulturne dediščine, se med ljudmi budi nova iniciativa. V gradu Cmurek, ki predstavlja edino izpraznjeno ustanovo v Sloveniji, se bo ta petek odvil dan odprtih vrat na pobudo Civilne iniciative Umetnost dezinstitucionalizacije. Večdnevni dogodek bo gostil javne tribune, otvoritev razstave, gledališke predstave in koncerte skupin Onslow, Živi zid, Cosanostra, Matjaža Pikala in Nikolovskega. Vabijo vas, da se pridružite in pomagate opozoriti na nujo po dezinstitucionalizaciji in zagotavljanju novih, ljudem prijaznih storitev za dolgotrajno oskrbo in razmislek o tem, kako živeti skupaj. Tabor se je odprl že danes in ričet je tudi že skuhan. Če se bo dobro izšlo, pa lahko zaskvotate še katerega od italijanskih gradov, ki so na voljo brezplačno, v zameno za renovacijo.

***
S Poljskega festivala medijske umetnosti WRO 2017 je prišla novica, da je Martin Bricelj Baraga prejel Nagrado kritikov in urednikov umetniških revij za Cyanometer, ki ste ga lahko do pred kratkim opazovali na ljubljanski Ajdovščini. Cyanometer je monolit, ki meri modrino neba in prikazuje kakovost zraka, podatke pa pošilja v arhiv, dostopen na spletu.

***
Pred koncem na hitro preletimo še zmagovalce letošnjega filmskega festivala v Cannesu. Letošnjo žirijo je vodil Pedro Almodóvar. Sofia Coppola je postala komaj druga režiserka v zgodovini, ki je prejela palmo za režijo. Zlata palma je tokrat pripadla Rubenu Östlundu, mojstru nepremične kamere in osrednji osebnosti predlanskega fokusa retrospektive na ljubljanskem LIFFu. Grand prix je prejel film 120 udarcev na minuto Robina Campilla, ki prikazuje zgodbo aktivisto za pravice obolelih za aidsom, na začetku 90ih let v Franciji. Nagrado žirije je prevzel Andrej Zvjagincev za film Brez ljubezni. Ena od posebnih nagrad večera pa je pripadla Nicole Kidman, ki je nastopila v štirih projektih festivalskega izbora 70. festivala v Cannesu.