Zrcala družbi in zrcala umetnosti

Na ta sončen ponedeljek se na srečo ne dogaja skoraj nič, zato lahko mirne vesti uživate v najbrž enem zadnjih skorajda poletnih dni tega leta, in ne, kot sicer nedvomno vsak dan, v zatohlih dvoranah visoke umetnosti. A za tiste izmed vas, čigar dušo preveč žeja po umetnosti in ne zdržite niti dneva na soncu ali večera, potopljeni med lowlife plebs na Metelkovi, se bo v Cankarjevem domu danes zvečer odvijala premiera predstave Žepi polni zvezd v režiji Branka Potočana. Ker je pr tekst, ki naj bi predstavo predstavil, skop in nejasen, močno pa poudarja pomen vrvi v predstavi, smo Branka Potočana prosili, naj nam pojasni, čemu vrv in kakšno vlogo ima.

*Izjava se nahaja v posnetku.

Na vprašanje, kaj torej o našem narodnostnem obstoju in razvoju ugotavlja predstava in kaj so njene ambicije, režiser odgovarja:

*Izjava se nahaja v posnetku

Predstava ima torej namen kazati družbi zrcalo, vendar pa ji družba najverjetneje zrcala ne bo pokazala nazaj. Ker umetnostna kritika izginja iz splošnih občil, bo najbrž vprašanje, ali je predstava uspešno identificirala in prikazala probleme obstoja in razvoja našega naroda, ostalo neodgovorjeno.

Vam bo pa na vprašanje, ki logično sledi, torej vprašanje »kam je šla kritika?«, jutri zvečer odgovorila Maja Breznik. V svojem predavanju, ki je del niza javnih predavanj Kako kritično je stanje kritiškega pisanja?, bo skozi primerjavo likovne kritike v časopisih v osemdesetih in danes pojasnila, v kakšnem obsegu je kritika izginila ter poskušala ugotoviti, kam se je premaknila refleksija o likovni umetnosti in kako umetnostna kritika sploh vpliva na svoj predmet. Maja Breznik na naša vprašanja v času redakcije žal ni odgovorila, a bržkone ji lahko svoja vprašanja zastavite po predavanju.