Literarni incest
jaz sem
vesoljska samica
požiram črne luknje
in nimam para
rezgetam kot
arabski konj
in klopočem
kot klopotača
kadar
pamet
spusti
zavese
in težka je vrnitev
Ko se zavese spustijo in neskončna gravitacija s svojim centrifugalnim gobcem vsesava in požira in posnifava preostanke vesoljnega prahu, stkane v njeni z duhom nabiti maternici, je… pizdarija. Reče se ji poezija. Z njo se bomo šli, se gremo koitus, ki bo grešil in se preklal čéz čez kritiko, vednost, preučevanje, objektifikacijo, teoretizacijo, predalčkanje spoznanj v zasilen red, ter obstal pred njenim obličjem, s katerim bo pod perutjo literarnega tabuja zažvalil ter se brezsramno ljubil. Tako zvan Literarni incest, prvič skoz in z besedami v naslovni knjižici – Pesmi Vanje Stre, s prvo izdajo pri založbi Mihelač 1993.
Prikaži Komentarje
Komentarji
posnetek
Komentiraj