Protikadilstvo med Rakko in Brusljem

Tokratna napihovanja bomo namenili najbolj zatirani manjšini v Evropi: Kadilcem. Mladen Dolar v svojem besedilu The Smoking Communism beleži pričevanja svojih sokadilskih bratov. Denimo starejšega afroameričana, ki pravi: »Celo svoje življenje kot črnec nisem bil tako zatiran kot kadilec«. Slovenija je tik pred ratifikacijo ene izmed najbolj strogih protikadilskih zakonodaj v regiji, nemara celo na svetu. Napihovalci moramo, pa ne samo zato, ker tudi sami povečini spadamo v zatirano kasto kadilcev, nujno dodati svojih pet centov temu protikadilskemu enoumju, totalitarnosti in, kot bomo danes pokazali, tudi fundamentalizmu. Po svoje pa je ravno protikadilska norija ena izmed redkih skupnih točk Rakke in Bruslja. Ampak sedaj že prehitevamo.

Seveda porečete: najbolj zatirani prebivalci naše unije niso kadilci, ampak migranti. Seveda. Ampak kaj pa migranti kadilci? Kot veste, Slovenija ni edina niti najbolj radikalna protikadilska sila. Islamska država je še bolj radikalno protikadilsko razpoložena. Znana so pričevanja naših kadilskih bratov in sester, ki so zapustili Islamsko državo izključno zaradi kajenja. Ako te islamska država dobi pri kajenju, te kaznuje s 40 udarci in zaporom. Ko to storijo štirikrat, te petič samo še usmrtijo. Napihovalci smo tekom našega humanitarnega volun-turizma srečali precej kadilskih beguncev, vendar nismo imeli srca, da bi jim sporočili, da so prišli iz dežja pod kap. Morda je Evropa na nek način še hujša, saj bo Islamska država propadla in na Bližnjem vzhodu bo zavel dim svobode, a permisivna evropska politika bo ostala. Resnično nič ni hujšega od permisivno-avtoritarnega-ateističnega Jihada.

A vseeno moramo malo razmisliti, kaj pomeni biti kadilec na begu. Njegov obstoj je vezan na cigarette in na zmožnost dostopa do njih. Njegov čas je omejen, in ko mu jih zmanjka, je to eden izmed najbolj žalostnih obstojev, saj se zreducira na iskanje naslednjega čika. Kaj lahko storimo? V resnici ne veliko. Kadilci pač nismo najboljša politična sila. Že ob tem Napihovanju nam zmanjkuje daha, kaj šele ob kakšni večji koordinirani akciji. So pa tu majhna dejanja odpora. Apeliranje na naše vlade, naj kadilcem nudi status političnega azila, verjento ne bo uspela, saj je to del neke širše agende. Še več, kaj kmalu bomo morali kadilci Evrope po svetu iskati azil.

Zato smo omejeni na majhna dejanja sočutja. Kot prvo, ko zbirate prispevke za begunce, dodajte kakšno šteko cigaret. Pojma nimate, kaj človeku v negotovosti pomeni cigareta. Če vidite begunca ali kogarkoli, mu dajte cigareto, skadite jo z njim. Kot pravi Dolar, v cigaretnem krogu vlada totalna brezrazredna enakopravnost. Ako bi vsak Evropejec skadil cigareto vsaj z enim beguncem, to ne bi bila več varnostna kriza. Na koncu naj se vsak potrudi in prižge eno cigareto v nekadilskem prostoru kot upor proti Islamski državi, proti fundamentalizmu in totalitarizmu, tako verskemu kot zdravstvenemu.

A vendarle imamo zaveznike. Vero. Vero v vsemogočno, vseobsegajoče, nadnacionalno, nad-etnično in nad-etično. Vatikan naše skupnosti. Phillip Morris. Resnično, napihovalci smo kljub vsem našim levičarskim tendencam ob spremljanju in sprejemanju te zakonodaje prvič odkrito navijali za korporacije. Da so levičarski strahovi legitimni. Protikadilska zakonodaja zna biti merodajna za širšo regijo, zato je Slovenija sedaj fokus lobističnega napora tobačnih korporacij. To se kaže na mnogo področjih; denimo na kulturi, kjer Phillip Morris sponzorira galerijo Tobačna 001, eno redkih institucij z aktivnim rezidenčnim programom, ki gosti tuje umetnike ter naše pošilja v svet.

A zakaj bi se stvar končala pri umetnosti? Phillip Morris nam piha na dušo. Kot smo dokazali, je Phillip Morris na nek način tudi strateški zaveznik Slovenije, še več, upošteva jo kot ultrareferenčno in vplivno državo v regiji. Seveda, če levičarski strahovi držijo, bi veljalo vpreči korporacijsko moč za skupno dobro. Phillip Morris ima interes, da ustavi širjenje Islamske države in njene protikadilske agende. Seveda, ako bi se EU zavezala, da bo ustavila gonjo proti kadilcem, ako se Phillip Morris angažira proti Islamski državi, ki bi verjetno hitro propadla. A Slovenija bi lahko šla po svoje, pač korporacije so sila, lahko se z njimi borimo, lahko jih vprežemo, sodelujemo. Lahko bi menjali novo zdravstveno zakonodajo v zameno, da Phillip Morris financira našo vojsko, ki je itak v koaliciji proti protikadilskemu kalifatu. Ako lahko sponzorirajo našo umetnost, lahko sponzorirajo našo vojsko. Itak so tobačne korporacije precej bolj učinkovite kot naši taborniki v oklepnikih.

Kolaboracija Phillip Morissa kot polnopravnega zaveznika ni samo pragmatična in finančna, ampak predvsem ideloška. Kajenje je pravzaprav edina skupna točka vseh frakcij, ki se borijo proti Islamski državi. Čeprav paradoksalno, zelo zbliža Rakko in Bruselj, dva stebra protikadilske agende. Tudi mi kadilci kot skupnost bi se lahko organizirali; mobilizirali. Lahko bi ustanovili Phillip Morris brigade in sami kot nova meta-frakcija vstopili na bojna polja Sirije in Damaska, kaj khmalu pa bomo morali uporabiti to brigado tudi na domači fronti.

Zmanjkuje nam daha in moramo do trafike. Kadilci res nismo najboljši gverilci. Celoten obstoj se vrti okoli dostopa do pump in trafik, tako da smo verjetno že vnaprej obsojeni na propad. A vseeno se lahko vsak od nas potrudi, da ta teden kot znak upora proti fundamentalizmu in iz solidarnosti do naših kadilskih bratov in sester na begu prižge vsaj cigareto v totalitarno-fundamentalnemu nekadilskem prostoru.

Kadilci vseh dežel — a ima kdo vžigalnik?