Blagost pon'delka našiga je majhna

Oddaja
15. 5. 2017 - 16.30

Metelkova mesto, Channel Zero ob 22:00: DubLab: Rollking (Dub Lab Crew) - Dub, Roots, Reggae, Modern Dub

 

Tovarna Rog, Second Home:

19:00 Benefit: Second Home & Transnacionalna družbena stavka

Mineva že več kakor leto in pol, odkar je tudi Slovenija postala del Balkanske begunske rute, sprva spektakularno in vsem na očeh, ko smo različna gibanja pokazala hitre mobilizacijske in organizacijske sposobnosti pri odzivanju na problematike nepropustnih meja, zadnje leto pa bolj kot skrito delo z institucionalno segregiranimi, nezaželjenimi in praviloma kriminaliziranimi posamezniki.
Po preteklem intenzivnem delu na mejnih območjih smo aktivisti Protirasistične fronte brez meja svoje aktivnosti preusmerili na dnevno delo v migrantskem socialnem centru Second home, kjer z delavnicami, jezikovnimi tečaji, skupščinami in političnim organiziranjem gradimo skupnost s tistimi, ki v današnjih razmerah zasedajo mesto nedotakljivih na družbeni lestvici ter se vsak dan srečujejo z materializacijo rasističnih in ksenofobnih politik aktualne vlade in spontanega fašizma ljudskih množic.
Za boljše razumevanje razmer ter umestitev Slovenije v transnacionalni kontekst, smo se pred časom odločili za organizacijo mednarodnega srečanja za Transnacionalno družbeno stavko, ki se po Poznanju, Parizu in Londonu tokrat seli v Ljubljano. Natančneje, od 19. do 21. maja bomo v različnih prostorih po Tovarni Rog gostili širok spekter aktivističnih kolektivov iz Evrope in Balkana. Z več kot 100 prisotnimi gosti bomo na delavnicah naslavljali problematike iz področja migracij, svobode gibanja, socialnih in delavskih pravic, pravice do dostojnega bivanja, možnosti organiziranja znotraj logistične panoge, mednarodnega organiziranja žensk ter drugih družbenih vprašanj.
Povezava do konference: https://www.facebook.com/events/1919560634953618/
Tako naše redno delovanje kot sama organizacija takšnega masovnega dogodka, ki bo vključeval in na enem mestu zbral različna izhodišča za nadaljnjo razpravo in delovanje, pa je seveda omejena z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Da se finančno podkrepimo, bomo v ponedeljek, 15.5. ob 19. uri pripravili benefit v drugem nadstropju Second Home-a v Avtonomni Tovarni ROG. Vabimo vas torej na druženje pred samo konferenco, kjer se bomo skupaj pogostili, orisali dosedanje delovanje, predstavili načrte na prihodnje delovanje ter potek prihajajočega srečanja platforme za Transnacionalno družbeno stavko.
Za goste konference iščemo tudi NAMESTITVE, zato pozivamo vse, ki bi lahko v svojem domu gostil enega, dva ali več gostov, da nam pišete na ZS ali pa na email tssljubljana@gmail.com.
Po predstavitvi delovanja in prihajajoče konference sledi dogodek Maghreb United!

20:30 Maghreb United

The event will talk about the North African countries and their culture, as well as about what are the main reasons which force youth in this area to escape from their countries to have a new and better life. Furthermore, we will show you a short video which represents the corruption in the government of Algeria. However, we will also have a "Berber meal" and some traditional food which will be cooked by friends from the Second home. It is a pleasure for us to invite you to know more about our culture and we hope to see as many as you next Monday enjoying our event.

 

Glasba:

 

Klub ZOO od 20:00: Jazz Ponedeljek. 100 Years of Ella

"100 Years of Ella" je projekt v hrvaško-slovenski zasedbi, ki se predstavlja s programom velike jazzovske dive Elle Fitzgerald ob praznovanju njene stote obletnice rojstva (rojena 25. aprila 1917). Prvo damo jazza, ki je bila poznana po svojem virtuoznem glasu in glasovnih sposobnostih, bo v lastni interpretaciji uprizorila karizmatična in energična hrvaška pevka Lela Kaplowitz.

Zasedba:
Lela Kaplowitz /vokal
Marko Korošec /kontrabas
Stane Hebar /kitara
Ratko Divjak /bobni

Vstopnina: prispevek

 

Teater, razstave, predavanja:

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 19:00: Hitchcock

V predstavi Hitchcock nas zanima predvsem to, kaj v Hitchcockovih filmih in v pogovorih s Hitchcockom in o Hitchcocku se izmika nadzoru. Ogledujemo si tipično hitchcockovsko blondinko, ki se odmika od tipa hitchcockovske blondinke, in mojstra kinematografije, ki ne izpolnjuje zahtev, povezanih s statusom mojstra. Hitchcockova kinematografija je za nas tovarna pogosto neprepoznanih in protislovnih čustev, pa tudi prostor, v katerem se strogo določene identitete – ženske, moškega, zvezde, avtorja – razpočijo in pokažejo svoja neskladja.

Ustvarjalci: Agnieszka Jakimiak (besedilo, dramaturgija), Katarzyna Leks (scenografija in kostumografija), Agata Maszkiewicz (koreografija), Weronika Szczawińska (režija), Piotr Wawer jr (dramaturgija in glasbena oprema)

Prevod: Tatjana Jamnik

Igrajo: Primož Bezjak, Damjana Černe, Daša Doberšek, Draga Potočnjak, Matej Recer, Katarina Stegnar

Vstopnina: 15,50 EUR / 9,50 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Žlahtni meščan, komedija

Molière je znamenito komedijo Žlahtni meščan ustvaril po naročilu svojega kraljevskega zaščitnika in službodajalca Ludvika XIV. ter jo leta 1670 s svojo gledališko skupino pred njim tudi krstno uprizoril. V živahni komediji s petjem in plesom, za katero je glasbo napisal utemeljitelj francoske nacionalne opere Jean-Baptiste Lully, se je osredotočil na temo napredovanja po družbeni lestvici. Bridko se je ponorčeval iz omejenega in povzpetniškega gospoda Jourdaina, ki mu v življenju sicer prav nič ne manjka, a se sramuje svojih meščanskih korenin in bi se rad za vsako ceno zrinil med aristokrate.
V zmotnem prepričanju, da si lahko z denarjem čez noč kupi omiko in ugled, gospod Jourdain kmalu postane tarča številnih prisklednikov in prevarantov. Najame si učitelje raznih veščin ter začne trošiti denar za razkošne in svojemu stanu neprimerne obleke. Toda najbolj mu škodi prijateljstvo z grofom Dorantom, ki mu zaradi plemiškega porekla slepo zaupa. Pod pretvezo, da v njegovem imenu dvori lepi markizi Dorimèni, s katero v resnici ljubimka sam, mu grof izvabi ogromno denarja. Jourdainovi sorodniki in služabniki samo zvezanih rok gledajo, kako zapravlja svoje imetje in se vedno bolj smeši.
Ko Jourdain oznani, da hčerke Lucile ne namerava poročiti z nikomer, ki ne bi bil plemiškega rodu, ga iznajdljivo pripelje do roba norosti njen srčni izbranec Kleant. Preobleče se namreč v sina turškega sultana in s tem zbudi njegovo naklonjenost. Jedka satira se pri Molièru prevesi v obešenjaško burko in nazadnje izzveni v balet, v katerem se pomešajo plesalci različnih nacionalnosti … Skoraj tri stoletja in pol po nastanku te igre se bomo o tem, kaj vse je človek pripravljen storiti za to, da bi napredoval po družbeni lestvici, spraševali ob sveži interpretaciji ustvarjalne dvojice Žanina Mirčevska – Eduard Miler.

mala scena ob 20:00: Čudežna terapija, komedija

Kadar v zakonu hudo škriplje, prideta človeku na misel vsaj dve zelo različni rešitvi: ločitev ali obisk zakonske posvetovalnice oziroma psihoterapevta. Tako se tudi Jana in Valentin Dorek, par srednjih let z dvema skoraj odraslima otrokoma, namenita reševati zakonsko barko, ki neusmiljeno tone. Njuna psihoterapevtka, ženska z dolgoletno prakso, jima postreže s celo vrsto različnih psiholoških vaj za izboljšanje komunikacije, ki pa po prvih obotavljajočih se korakih sprožijo hudournike medsebojnega obtoževanja. Na dan privrejo zatajevani občutki Jane, ki se je vsa leta zakona počutila odrinjeno in zapostavljeno, saj Valentinu nikoli ni odpustila skoka čez plot. Vendar ji zagrenjeni Valentin vrne milo za drago, ker si je tudi ona nekoč privoščila ljubimca. Kot vsi dolgoletni zakonci sta Jana in Valentin izkušena in do zob oborožena veterana zakonskega bojišča; vešče vrtita meče očitkov, mečeta kopja obtoževanj, podstavljata mine poniževanj in streljata drug drugemu naravnost v srce. Bo mirovna misija uglajene in obupane psihoterapevtke uspela ali pa bo s svojimi metodami vred končala kot kolateralna škoda vojne zakoncev Dorek?

 

Stara mestna elektrarna ob 20:00: Deveta: Antropološki stroj, ki ga poganja Beethoven

"Poskus ukrotitve človeka ni uspel", ugotavlja Peter Sloterdijk. "Barbrarski potencial civilizacije se povečuje; vsakodnevna brutalizacija človeka se stopnjuje."

Deveta se sprehodi skozi celotno zvočno pokrajino Beethovnove 9. simfonije. Na eni strani "mojstrovina zahodne civilizacije." "Veličastna in kompleksna." "Sublimna." "Presunljiv izraz človeškega duha." "Izbruh triumfalne vizije bratstva." Beethovnova Deveta. In na drugi strani mi: Goli in sumničavi. Nič veličastnega. Nič triumfalnega. Ne kompleksni, temveč reducirani. Ne sublimni, temveč eksplicitni. Ne romantični, temveč digitalni. On ali off. Repetitivni. Zaslepljeni od podob, ki jih vidimo. Oglušeli od zvokov, ki jih slišimo. Iščemo izgubljeno povezavo z Živaljo.

Predstava temelji na mislih Giorgia Agambna o humanizmu kot antropološkem stroju, ki sistematično suspendira žival – človeka definira zgolj v razliki od živali. V tem smislu v novodobnem subjektu zeva vedno večja pomenska praznina, ki jo poskušajo zapolniti ideologije. Civilizacija postaja vse težja ideološka prtljaga, posameznik, kot receptor ideoloških konstruktov, se postopoma seseda pod bremenom njihovih imperativov. Ali kot pravi Peter Sloterdijk: "Poskus krotitve človeka ni uspel. Barbrarski potencial civilizacije se povečuje; vsakodnevna brutalizacija človeka se stopnjuje."

USTVARJALCI

Predstava je kolektivno delo skupine.

Performerji: Loup Abramovici, Grega Zorc, Jaka Lah, Anita Wach, Magdalena Tuka
Koncept in režija: Bojan Jablanovec
Koreografski nadzor: Anita Wach
Glasba: Ludwig van Beethoven, Simfonija št. 9, Herbert von Karajan, Berlinska filharmonija, 1983
Oblikovanje mask: Barbara Stupica
Oblikovanje luči: Igor Remeta
Video: Ana Čigon
Tehnično vodstvo: Igor Remeta
Producentka: Špela Trošt

Produkcija: Via Negativa
Koprodukcija: JaJaJa NeNeNe Association Warsaw
Partnerji: Bunker Ljubljana / A Part Festival Katowice / Fundacja Ciało/Umysł Warsaw
Projekt sta finančno podprla mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo Republike Poljske.

Trajanje: 70 minut

Vstopnina: 10 EUR

 

Trubarjeva hiša literature:

19:00 7. mednarodni dan lirike na Oddelku za germanistiko v Ljubljani ob 50. rojstnem dnevu Franzobla (literarni dogodek)

Pred 50 leti se je rodil avstrijski pisatelj Franzobel (Franz Stefan Griebel). To je dober razlog, da tudi slovensko bralstvo spozna tega vsestranskega in izjemnega pisatelja in njegovo obsežno delo.

Franzobel se bo prvič v Sloveniji predstavil na 7. mednarodnem dnevu lirike Oddelka za germanistiko v Ljubljani, kjer bo bral iz svojih del; na sporedu bodo poleg tega tudi predavanja in pogovori. Isti večer bo Franzobel v Trubarjevi hiši literature predstavil svoj novi roman »Das Floß der Medusa«. Zgodba: 18. julija 1816 kapetan ladje Argus pred zahodno obalo Afrike odkrije daljši splav. Pogled na splav ga globoko pretrese: vpadla lica, izstradana telesa, odtujeni obrazi, zagorela koža, polnih ran. 15 sestradanih in golih brodolomcev so kot edini od 147 oseb preživeli potop Maduse in dva tedna tavali po odprtem morju.

Dogodek bo potekal v nemškem jeziku.

21:00 Fotografije iz serije TORZO (odprtje razstave)

Odprtje razstave s fotografom Urošem Abramom in dramskim igralcem Klemnom Janežičem. Fotografije iz serije TORZO popisujejo butoh izraz dramskega igralca Klemna Janežiča, ki je maja 2016 v koprodukciji AGRFT in Zavoda 0.1 prvič uprizoril solo butoh predstavo TORZO. Avtor je istega leta za predstavo prejel Akademijsko Prešernovo nagrado. Predmet butoh izraza predstavlja telo v gibanju, z drugimi besedami, predmet butoh je forma izključitve statičnega, katere nosilec je telo - torzo. TORZO se ne klanja telesu, temveč sili, ki usmerja in osmišlja naše korake in odmeve. To gonilo je neopazna bit individuuma; nikoli zares viden, marveč zgolj občuten, doživet in nedokončan proces postajanja.

Prodajna razstava fotografij iz serije TORZO Uroša Abrama bo na ogled od 15. do 28. maja 2017.

 

Filozofska fakulteta od 19:40 do 21:40: Razredni boj in teorija, 6. predavanje:

ZDRAVKO KOBE: Razkroj in novi razvoj leve politične teorije

V predavanju bomo skušali raziskati razloge, ki so privedli do idejnega in političnega poraza levice ob soočenju s krizo leta 2008. Zagovarjali bomo tezo, da je do ključnega preobrata prišlo v sedemdesetih letih, še pred vzponom neoliberalizma. Vodilne leve politične stranke so v razvitem svetu tedaj zavrgle tradicionalno navezavo na delavski razred in se namesto tega oprle na tako imenovani ustvarjalni razred. Kritične smeri mišljenja so obenem opustile sklicevanje na marksizem in začele razvijati nove, domnevno še radikalnejše pristope, ki so bili brez ekonomske podlage, zato pa se bile tesno vezani na posameznika in so svojo radikalnost dokazovali z razkrinkavanjem same občosti. Da se je ob soočenju s krizo stari marksistični konceptualni aparat izkazal kot primernejše orodje za analizo in delovanje, lahko razumemo kot izraz teoretske in praktične jalovosti novega pristopa. Vendar obenem ne smemo prezreti, da marksizem, vsaj v svoji tradicionalni podobi, v številnih pogledih ravno tako pomanjkljiv. V zaključku bomo – če nam bo uspelo – skušali nakazati nekaj smeri, v katere bi se morali razvijati nova emancipacijska teorija, da bi lahko odgovorila na sodobne naloge.

 

Bežeče sličice!!!

 

Škuc Gallery ob 19:00: Alternativna filmska scena v Škucu v osemdesetih letih

Produkcija filmov, mednarodni filmski program (projekcije, pogovori) in prikazovanje in distribucija filmov lastne produkcije (v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru)
Delovanje filmske redakcije ŠKUC, ki je v svoji večmedijski razsežnosti presegalo ozko pojmovanje filma kot ustvarjalne in teoretske prakse, bo uvodoma predstavila Barbara Borčić. Na ogled bojo nekateri dokumenti iz njenega arhiva, npr. programske knjižice in redna rubrika "Škucova vitrina" iz revije Ekran. Pripravljamo tudi priložnostno razstavo Škucovih filmskih plakatov iz arhiva Davorina Marca. To bo pomemben dogodek tudi zato, ker dokumentacija o tem pomembnem dogajanju doslej ni bila zbrana oz. tudi ni ohranjena, hkrati pa tudi večina filmov Škucove produkcije ni dosegljivih ali vključenih v Filmski arhiv. Predvsem pa si bomo ogledali nekatere filme, ki so manj poznani, pa zato nič manj zanimivi.
Dogodek organiziramo v okviru razstave »Osemdeseta - Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča«
Program filmov je pripravila Barbara Borčić:
Janez pl. Laibacher: Pankrti: Kruha in iger, Super 8, 18 f/s, krOM prod., 1977/80, 1:55 min.
Kras 88, (16 mm) 35 mm, Viba film in ŠKUC, 1979/81, 8 min.
Skupinski projekt 15 avtorjev (Gorazd Barbič, Bratko Bibič, Radovan Čok, Marko Derganc, Bojan Kandolf, Bojan Kastelic, Nela Malečkar, Mirjam Milharčič, Andrej Morovič, Vera Pejovič, Hanna Preuss, Franci Slak, Elda Stanič, Zorko Škvor, Bojan Žorga)
Davorin Marc: Ja, ne vem, Super8, nemi, barvni, 1980, 15 min.
Igor Virovac: No Fun, Super 8, č-b, ŠKUC, 1983, 14 min.
Naredil tudi barvni video in video instalacijo z istim naslovom.
Zvonko Čoh: Poljubi mehka me radirka, 35mm, 1:37, Viba film, 1984, 6 min.
Vasja Bibič: Od tod do večnosti, Super 8, ŠKUC, 1984, 3 min.
Marko Kovačič: Part II, Super 8, ŠKUC, Ljubljana 1985, 16 min.

Slovenska kinoteka:

20:00 Retrospektiva: Dialogi s Filipom - Otvoritev!

Opre Roma – Pamet v roko, ko boš v drugo ustvarjal svet, Filip Robar Dorin, Jugoslavija (Slovenija), 1983, 35mm, 1.37, barvni, 93'

Kultni celovečerni dokumentarec Filipa Robarja Dorina, ki je v začetku osemdesetih let z raziskovanjem življenja romskih skupnosti suvereno definiral nove možnosti angažiranega dokumentarnega snovanja na Slovenskem. Dokumentarec o večnih pticah selivkah, o Romih, ki si začasna bivališča iščejo na obrobju Slovenije, v Prekmurju in na Dolenjskem. S tipično dokumentarnimi prijemi, s pogovori, zgodbami in izjavami Romov in stalnih prebivalcev omenjenih pokrajin smo priča zapleteni zgodbi o sosedskih odnosih, o distanci in zaničevanju, a obenem o simpatijah in toleranci. Zgodba brez končnih odgovorov in resnic. Odgovor ostaja tako blizu in obenem tako daleč kot so nam blizu in daleč romi, večne ptice selivke...
Za izposojo filmske kopije se zahvaljujemo Slovenskemu filmskemu arhiv pri Arhivu RS.
Projekciji sledi pogovor z režiserjem in predstavitev nove kinotečne publikacije avtorjev Nerine T. Kocjančič in Filipa R.Dorina, Dialogi s Filipom.

 

Kinodvor:

19:00 Ko ljubezni ni več (L'Économie du couple), Joachim Lafosse, Francija / Belgija, 2016, DCP, 100'

Joachim Lafosse (Najini otroci) razpre široko paleto silovitih čustev, ki jih iz nekoč ljubečega para iztisne ločitev.

21:00 Ameriška ljubica (American Honey), Andrea Arnold , Velika Britanija / ZDA, 2016, DCP, 163'

Surovo in neolepšano, a hkrati lirično in upanja polno popotovanje po robovih ameriške družbe pripoveduje zgodbo mladega dekleta, ki »najde ljubezen na brezupnem kraju«. Epski film ceste, ki ga poganjajo nalezljiv soundtrack, čudovita fotografija in izvrsten nastop mlade naturščice v glavni vlogi, je britanski režiserki Andrei Arnold (Akvarij, Viharni vrh) prinesel nagrado žirije na festivalu v Cannesu.

Mala dvorana:

20:00 Nisem tvoj zamorec (I Am Not Your Negro), Raoul Peck, ZDA / Francija, 2016, DCP, 95'

Globoko oseben, ganljiv in poetičen, a kot britev oster filmski esej prikaže Ameriko skozi oči ikone gibanja za pravice temnopoltih, karizmatičnega in vizionarskega Jamesa Baldwina. »Jaz nisem zamorec. Človek sem. Ampak če vi mislite, da sem zamorec, pomeni, da ga potrebujete. In vprašati se morate, zakaj.« Zmagovalec ljubljanskega Festivala dokumentarnega filma in nominiranec za oskarja za najboljši dokumentarec.

 

Komuna:

18:00 Kralj Artur: Legenda o meču (King Artur: Legend of the Sword), Guy Ritchie, Velika Britanija, Avstralija, ZDA

20:15 Kralj Artur: Legenda o meču (King Artur: Legend of the Sword), Guy Ritchie, Velika Britanija, Avstralija, ZDA

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness