Dienstag begriff

Metelkova:

 

A-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja

 

Klub Gromka ob 21:00: CONQUERING LION (Makedonija) >> Fighting Babylon since 2007.

 

Jalla Jalla ob 21:00: video projekcija: Le Fantôme de la liberté (1974)

 

Glasba izven:

 

Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici ob 19:00: GALERIJA ARKADE – nova zvočna galerija v središču mesta - OTVORITEV!
Masayoshi Fujita: Afterglow
V torek, 11. aprila ob 19. uri pridite na tržnico, kjer bomo otvorili novo zvočno galerijo, Galerijo Arkade. Prva bo razstavljena zvočna kompozicija japonskega vibrafonista Masayoshija Fujite, ki je nastala v času njegove rezidence v MoTI. Kompozicijo z naslovom Afterglow je navdihnil Prešernov Povodni mož.
Galerijo bo otvorila mag. Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo MOL. Sledil bo koncert Sama Kutina na madžarskem srednjeveškem glasbilu hurdy gurdy.
-
Galerija Arkade
Pod slikovitimi arkadami Plečnikove tržnice MoTA odpira novo zvočno galerijo. Galerija bo delovala v prvi arkadi med ribarnico in prvo ložo. Zasnovana je kot osem kanalna postavitev, ki omogoča prostorsko poslušanje med sprehajanjem pod arkadami.
K sodelovanju smo povabili umetnike, ki delujejo na presečišču sodobne klasične, filmske in elektronske glasbe. Glasbeniki so obiskali lokacijo in ustvarili nove kompozicije posebej za ta prostor. Z nevsiljivo, atmosferično intervencijo Galerija Arkade oživlja tržnico tudi v času, ko je zaprta.
Ko tržnica zaspi, Galerija Arkade oživi in ponuja mimoidočim prostor razmisleka in raziskovanja zvokov v mirnem ambientu Plečnikove tržnice.

 

Klub CD ob 20:00: Cankarjevi torki – Eric Revis Quartet feat. Ken Vandermark, Kris Davis and Chad Taylor

Vstopnina: 14, 9 EUR

 

Klub ZOO ob 20:00: Groovie Tuesday: BorZ & afrobeat/funk/blues projekt

Bor Zakonjšek /avtor glasbe, bobni, el.kitara

Miha Kraker /el.kitara

Aljoša Struga /el.bas

Jasna Kmetec /saksofon

Bor Zakonjšek je izurjeni bobnar, kitarist in avtor, ki je svojo glasbeno pot začel že v zgodnjih letih. Glasbene zvrsti, ki jih je osvojil, se raztezajo od klasike in jazza do afriške glasbe, bluza in funka.Kot soustanovitelj zasedbe Moonlight Sky je v vlogi bonarja ter avtorja koncertiral, tako doma in v tujini.Glasbeno pot je nato nadaljeval z lastno zasedbo CikCak v kateri je izpostavljal predvsem svoj žanrsko zanimiv "afriški" stil, ki ga je črpal iz glasbe severno-malijskih blues kitaristov kot so Ali-Farka-Toure, Baboucar Traore ter zasedbe Tinariwen.Predvsem v vlogi bobnarja, pa je gostoval v različnih zasedbah z Dejanom Lapanjo, Tadejem Koširjem, Galom Gjurinom, Ninom de Glerio, Igorjem Leonardijem, Lolito, Prismojenimi profesorji bluza, Katjo Šulc, Jano Beltran, Joštom Drašlerjem, Vitom Marenčem, Carnaval, Šemsudimom Dzopo, Vidom Drašlerjem, Žigom Golobom, Cenetom Resnikom, Janom Tomšičem, Katarino Juvančič, Matijo Krečičem, Juretom Capudrom in še mnogimi drugimi.

Tokrat se v zasedbi z Afrobeat-Funk-Blues projektom predstavlja v sveži bendovski postavi z glasbeniki iz različnih glasbenih svetov.

Vstopka: 5€.

 

Prulček Bar od 20:00: Prelude

Prelude - kvartet, katerega namen je predvsem ustvarjati avtorsko glasbo in iskati svoj sound. Ne omejujejo se na določeno zvrst glasbe, ideje črpajo tako iz trših zvrsti, kot iz bolj mirnih različic rocka. Njihov začetek izhaja iz leta 2012, ko so začeli preigravati cover komade skupin kot so Alter Bridge, Pantera, Puddle of Mud, Foo fighters itd., v koncu leta 2015 pa so izdali svoj prvi album z naslovom 1688 in od tedaj je na njihovem repertoarju predvsem avtorska glasba.

Band sestavljajo kitarist Klemč, basist Beko, bobnar Žaži in vokalist Đemo, ki ob priložnosti prime v roke tudi saksofon.

Brez vstopnine

 

Orto bar ob 20:30: Orto Fest 2017 - Soen (USA/Swe), Madder Mortem (No)

V sklopu Orto Festa bomo tokrat lahko uzrli dve sili progresivne glasbe - Soen in Madder Mortem.

Soen je zasedba, ki je mogoče najbolj znana po tem, da v njej igra Martin Lopez, nekdanji bobnar progresivcev Opeth. Soen ne obstajajo prav dolgo časa, je pa njihova glasba daleč od dolgčasa, če ne celo brezčasna. Mogočna progresivna nota se kali v glasbenem univerzumu, ki so ga ustvarili Tool, katere Soen jemljejo za očiten vzor, kar tudi priznavajo in promovirajo. Prvenec zasedbe Soen, Cognitive, je prinesel nov veter v žanr progresivne glasbe, naslednik Tellurian pa dokazal, da gre za zasedbo, katero ni moč jemati samoumevno, saj vztrajno preseneča. Pa tudi v živo izpadejo odlično. Letos napovedujejo album Lykaia.
Madder Mortem pa so norveški progresivci, katerih temne barve so se začele kaliti najprej v atmosferični doom glasbi in to že davnega leta 1997. Zasedba iz Osla je z leti postala ime, ki ga postavljajo ob bok underground progresivcem, kot so kultni Arcturus, portugalski Ava Inferi, angleški To-Mera, švedski The Provenance ter tudi norveški In The Woods ... Raziskujejo mračne teme ter tako glasbeno kot vsebinsko več kot odlično sodijo k založbi Dark Essence Records.
April bo torej več kot dovolj privlačen - tako za ušesa, kot za um. Vstopnice so že na voljo.

SOEN

MADDER MORTEM

Vstopnina: 22 EUR na dan dogodka

 

Hostel Celica od 21:00: Sozvočja sveta – Aritmija

Tilen Stepišnik - kitara

Šemsudin Džopa - Dino - kitara

Vasilij Centrih - violina

Žiga Šercer - tolkala

Sledil bo Celični Etno jam.

Zasedbo Aritmija sta ustanovila pred petnajstimi leti kitarista Tilen Stepišnik in Šemsudin Džopa – Dino kot duo, ki sta  jo kmalu okrepila najprej s tolkali, potem pa še z bas kitaro in violino. Skupina je tako svoj prvi CD posnela v petčlanski, drugega pa v šestčlanski zasedbi. Leta 2011 sta znova začela izvajati svoje aranžmaje zgolj na dve kitari. vendar sta se kasneje zopet vrnila k občasnemu sodelovanju z drugimi inštrumentalisti. Tako se Duo Aritmija v razširjeni obliki prelevi v Aritmijo.

Sledil bo Celični Etno jam.

Brez vstopnine

 

SOHO ob 21:00: Full Moon Party #5

Soho Full Moon Party #5 Lovro Ravbar-sax, Tadej Kampl-bas, Lazaro Amed Hierrezuelo-congas, Igor Leonardi-midi.el.guit, Enos Kugler-drums

Vstopnina: 3

 

Teater, odrske deske, gledališče, in...:

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Kos plastike, komedija

Kos plastike je nova igra uglednega in gledalcem MGL dobro znanega mladega avtorja Mariusa von Mayenburga. Gre za duhovit, a obenem ostro posmehljiv dramski portret tistega dela evropske populacije, ki se (za razliko od številnih drugih prebivalcev stare celine) koplje v malomeščanskem izobilju, istočasno pa tone v pomanjkanju občutka za vse, kar je avtentično, spontano, etično, sočutno, predvsem pa – logično.

Ulrike in Michael veljata za čudovit zakonski par, vse je vzorno in zavidanja vredno. A od domnevne preobilice dela sta popolnoma izčrpana, ves čas odsotna. Njun sin pa je medtem sam doma. Prejšnjo varuško so odpustili, ker je imela rahel poljski naglas; to bi utegnilo škodovati jezikovnemu razvoju odraščajočega Vincenta. Denarja je pri hiši veliko, medsebojnega potrpljenja pa bolj malo.

Čas je, da najamejo novo hišno pomočnico. Pojavi se Jessica, lepa je in zelo tiha. Čistila bo, prala, kuhala in skrbela za otroka. Kot rečeno, Jessica je živo nasprotje svojih novih delodajalcev. Zelo pozorno opazuje, a večinoma molči. Za nekakšen red je torej formalno poskrbljeno in občutek imamo, da se bo v razkošno stanovanje naselila harmonija. A ni tako. Jessicina "drugačnost" sproži vrsto nenavadnih reakcij, izpovedi, obračunov, spoznanj. Kako to? Nemogoče je tudi presoditi, ali je preobrazba, ki jo ob pogledu na Jessico doživi družinski prijatelj, alternativni umetnik Haulupa, posledica njegovega osebnega zloma ali je del vsebinsko zavezujočega umetniškega projekta. Pred našimi očmi se v prah sesipajo umetno vzdrževane manire, prikrojene resnice in domnevno čvrsti značaji … Kdo je Jessica? Od kod prihaja? Kaj jim je storila? Oziroma: kaj bodo oni storili njej?

MGL ob 20:00: Kinderland

Liliana Corobca se je rodila leta 1975 v kraju Săseni (Călăraşi) v Moldaviji. Po študiju na Fakulteti za filologijo Moldavske državne univerze v Kišinjovu je leta 2001 doktorirala iz humanistike na Univerzi v Bukarešti. Kot avtorica in urednica se je ukvarjala z medvojnim romunskim romanom, protikomunističnim izseljenskim gibanjem in komunistično cenzuro. Napisala je romane Negrissimo (2003, moldavska in romunska nagrada za najboljši knjižni prvenec), Un an în Paradis (Leto v raju, 2005) in Kinderland (2013). Za odlomek iz Kinderlanda je leta 2014 prejela kristal Vilenice, leto kasneje pa je tej ugledni mednarodni nagradi sledila slovenska izdaja romana, ki je v prevodu Aleša Mustra izšla pri založbi Modrijan. Tako je Liliana Corobca postala znana tudi med slovenskimi bralci.

Moldavija, ki leži med Romunijo in Ukrajino, velja za najrevnejšo evropsko državo. Njeni prebivalci množično zapuščajo svoje domove in odhajajo v tujino za boljšim zaslužkom, doma pa ostajajo njihovi otroci, ki odraščajo prepuščeni sorodnikom, sosedom in samim sebi. Z romanom Kinderland, ki je postavljen na moldavsko podeželje in govori o treh prav takšnih otrocih, je Liliana Corobca vznemirljivo popisala ta pereči problem moldavske družbe. Pripovedovalka zgodbe, dvanajstletna Cristina, mora postati mama sebi in bratoma, potem ko sta starša odšla s trebuhom za kruhom v tujino.

Odrska priredba romana, ki jo je po romanu Liliane Corobca napisal Andrej Jaklič, stavi na igriv in odrsko poraben dogajalni okvir. V življenje Cristine in njenih bratcev, osemletnega Dana in štiriletnega Marcela, namreč vstopamo skozi igro iz naslova romana, ki v gledališkem kontekstu dobi povsem nove razsežnosti. "Mislila sem, da Kinder pomeni ›jajce‹," razmišlja sestra in "mama" Cristina. "Potem nam je neki otrok iz tujine povedal, da pomeni ›otrok‹, in nas naučil igrico Kinderland, v kateri imajo otroci vloge starejših." Dramatizacija sledi toku romana, vendar njegova poglavja zgošča in prepleta, jih prevaja v dialog in prilagaja pravilom igre v igri. Na ta način vzpostavi zanimivo odrsko zgodbo o treh otrocih, ki v vlogah odraslih delijo vsakdanje radosti in skrbi, skrbijo drug za drugega, premoščajo pasti odraščanja in hrepenijo po vrnitvi svojih staršev.

mala scena ob 20:00: Zimski sončev obrat

V sorazmerno razkošnem berlinskem stanovanju živita filmska ustvarjalka Bettina in sociolog, zgodovinar in pisatelj Albert. Bettina in Albert sta izobražena, nadpovprečno inteligentna, kreativna, duhovita, imata dober okus in dobri službi. Imata tudi hčer edinko, Marie. Kljub vsemu naštetemu sta zakonca nemirna, nezadovoljna, razdražljiva. Neprestano pijeta rdeče vino in jemljeta velike količine tablet. V stanovanju imata starinski klavir in ogromno knjig. Izvemo tudi, da še nikoli v življenju nista volila konservativne stranke. Jutri bo božični večer in na obisku je Bettinina že precej odtujena mati Corinna. Za okni naletava sneg. Sliši se Chopinov Nokturno op. 9 št. 2. Corinna si želi ostati do novega leta. A za čas pred silvestrovim imata Bettina in Albert povabljene že druge goste. Situacija je mučna, vzdušje napeto. Tedaj pri vratih pozvoni. Na pragu je Rudolf: moški, ki ga je Corinna srečala na vlaku in ga povabila na obisk. Rudolf je zdravnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Paragvaja. Odlično igra klavir, sicer pa je goreč antisemit in tudi sicer v tistem večeru razkaže nekaj svojih sorazmerno radikalnih političnih tendenc. Okajenemu Albertu se zdi, da je Rudolfov prihod morda le nočna mora …
Sodobni nemški dramatik Roland Schimmelpfennig (1967), čigar besedila Arabska noč, Ženska od prej, Push up 1–3, Predtem/Potem in Zlati zmaj so bila v Sloveniji že uprizorjena, Zimski Sončev obrat pa bo njegovo prvo delo, uprizorjeno v MGL, je eden najprodornejših sodobnih evropskih dramatikov. V Zimskem Sončevem obratu, povsem svežem besedilu, ki je nemško praizvedbo doživelo oktobra 2015 v Deutsches Theatru, skozi dekonstrukcijo družinske drame spregovori o kroničnem nezadovoljstvu, apatiji in izgubljenosti našega časa. Ob duhovitih in pronicljivih dialogih iz zraka preži nekaj strašljivega, hkrati pa tudi ogromno nesmislov – vse zelo znano in domače. 

 

Festivalna dvorana ob 20:00: NEprilagojeni (Martina Ipša, Klemen Bučan, Željkić, komedija

Tekst: Martina Ipša, Klemen Bučan, Željkić

Režija: Martina Ipša

Produkcija: Zavod za kulturo Maribor

Dolžina: 90 minut

Slovenka rojena na Hrvaškem, Slovenec ki ga je vzgajala Bosanka in ima kar dve osebnosti ter čistokrven Slovenec, ki je odraščal v Kranju, vstopijo v bar…

To ni začetek vica, ampak začetek plodnega sodelovanja treh ustvarjalcev na področju humorja. Kako so jih okoliščine zaznamovale, kako so odraščali, kakšni so postali, kaj jih inspirira in kaj nasmeji… vse to bo nasmejalo vas. So drzni, sproščeni, nadarjeni in predvsem zelo zelo smešni. Skupaj imajo več kot 30 let ustvarjanja vsebin na odru, televiziji in radiu. Z razlogom so še vedno aktivni in vse bolj zaželeni.

To so Martina Ipša, Željkič&Željudin in Klemen Bučan - oni so NEPRILAGOJENI.

Vstopnina: 15EUR

 

Mini teater ob 20:00: Nazaj v obljubljeno deželo

Avtorji predstave:
Marko Bulc – Mare, Tjaša Ferme, Mirel Knez, Damir Leventić, Miha Blažič – N'Toko

Nazaj v obljubljeno deželo je nezaustavljivo in neulovljivo delo-v-nastajanju. Predstava se ukvarja s tematiko migracij oziroma s "privilegiranimi" selitvami iz zahoda na zahod v času begunske krize. Predstava se sprašuje: ali je dandanašnji, ko v živo spremljamo begunsko krizo, sploh mogoče delati predstavo o migracijah skozi perspektivo nas, "razvajenih" zahodnjakov.
Predstavi sledi Zbor za publiko, ki ga bo vodila Jedrt Jež Furlan.
Zbor za publiko, poteka že peto sezono, je serija javnih diskusij, na katerih se ustvarjalci skupaj z gledalci sodobnih scenskih umetnosti sprašujemo zakaj nas gleda

Informacije, rezervacije in akreditacije: info@maska.si
Idejna zasnova in režija: Marko Bulc – Mare

Besedilo: Mirel Knez, Tjaša Ferme, Miha Blažič – N'Toko, Damir Leventić, Marko Bulc – Mare

Glasba: Miha Blažič – N'Toko

Scenografija: Damir Leventić

Nastopajo: Mirel Knez, Tjaša Ferme, Miha Blažič – N'Toko, Damir Leventić, Marko Bulc – Mare

V predstavi se pojavi pesem "Du har tappat ditt ord" švedskega pesnika Nilsa Ferlina, v slovenščino jo je prevedla Mita Gustinčič Pahor, uglasbila pa Mirel Knez.

Vstopnina: 15 / 8 EUR

 

Anton Podbevšek Teater, Novo mesto ob 20:00: Slavoj Žižek: Trojno življenje Antigone

Filozofija, Spektakel

SVETOVNA PRAIZVEDBA

Antigona: Petra Govc
Ismena: Klara Kastelec
Kreon: Pavle Ravnohrib
Glasnik in Stražar: Jana Menger
Hajmon: Joseph Nzobandora
Tejrezias: Janez Hočevar
Zbor: Aleš Valič, Borut Veselko, Lana Voljč

režija: Matjaž Berger
koreografija: Jana Menger
filozofija: dramaturgija: Stojan Pelko
dramaturgija: Andreja Kopač
scenografija: Miran Mohar
kostumografija: Peter Movrin in Metod Črešnar
glasba: Peter Penko
maska: Špela Ema Veble
lektura: Jože Faganel
oblikovanje zvoka: Uroš Bon
oblikovanje svetlobe: Simon Žižek
oblikovanje vizualij: Gašper Brezovar
asistenca režije: Nastja Vidmar
asistenca oblikovanja svetlobe: Srečko Malovič
rekviziterstvo: Matej Korbar
garderoba: Nataša Recer
inspicientstvo: Andrej Berger, Mitja Sočič
vodja projekta: Andrej Berger
produkcija: Anton Podbevšek Teater; v sodelovanju s Cankarjevim domom, Ljubljana

SAMI STE

Kolikokrat ste si rekli, kako dobro bi bilo, če bi lahko zavrteli čas nazaj – in spremenili tok dogodkov po tem, ko enkrat že vemo, kako so se prvič iztekli? In kolikokrat vas je imelo, da bi tega ne storili z lastnim življenjem, temveč z usodo katerega od literarnih ali filmskih junakov? Slavoj Žižek si ni prav nič obotavljal – in je to storil s paradigmatičnim likom antične tragedije, s Sofoklovo Antigono. Nezadovoljen z njeno vnaprejšnjo mitologizacijo lastne geste pokopa bratovega trupla je kar dvakrat obrnil potek dogodkov – in prišel do dveh poskusov spremembe družbenega reda v 20. stoletju: fašistične vladavine množice in komunistične vladavine razredne avantgarde.

Žalostna zgodba Antigone pa nas uči,

da tudi če se čudežno povrnemo v času,

da bi preobrnili potek dogodkov,

ki so privedli do tega razdejanja,

bi novi iztek utegnil po grozi in obupu

še prekositi starega.

Če se zato ob Žižkovem teatrskem poskusu upravičeno vprašamo, kaj tri filozofske ume s preloma stoletja, Badiouja, Negrija in Žižka, sili, da svojim filozofskim konceptom poiščejo telesa na odru in dajejo glasove v gledališču, tedaj nam njegova "etično-politična vaja" ponuja odgovor. Prav skozi premene različnih potekov in iztekov, časovne vrzeli in logične zanke se gledalcu zares razpre kompleksnost neke misli, ki nikoli ne pristaja na dano, temveč ji vsaka domnevna samoumevnost, pa naj zadeva še tako nedotakljivo svete, antologijske figure, pomeni le izziv za ponoven premislek in pogled s strani. Etika Žižkovega preizpraševanja ne trpi likov, ki v imenu izrekanja resnice drugim jemljejo besedo, politika Žižkovega odgovarjanja – in odgovornosti! – pa ne dovoljuje popreproščenih rešitev. Misliti družbene premene s Heglovo fenomenologijo duha in Lacanovo etiko psihoanalize, s filmi Kieslovskega in teatrom Brechta pomeni ugledati Antigono v luči, ki je morda ne dela za sublimno lepo, vsekakor pa za pretresljivo resnično. Ko se boste odločali, ali je težje biti antigonski disidentski upornik ali kreonski režimski vladar, boste kaj hitro ostali usodno sami. Če pa boste dobro prisluhnili zboru, boste morda zaslutili skupnost, ki jo veže vez, močnejša od usode. In potem, ko se pogasijo luči in glasovi potihnejo, kadar smo sami in se nič ne godi, nas nenadoma zadene življenja mrmranje. (Stojan Pelko)

Cena vstopnic: 8 eur, 5 eur (učenci, dijaki, študentje, upokojenci), 3 eur (otroci)

 

10KA klub smeha od 20:30: 10kin Večer Novega #101, stand-up / impro

Vstopnina: 4EUR

 

Galerija DLUL ob 18:00: Mala plastika - Dušan Tršar, kiparska razstava

SVETLOBA, SUBTILNOST IN SLIKOVITOST – kiparstvo malih dimenzij Dušana Tršarja

Kipar v zadnjih dveh, treh desetletjih ustvarja v nekakšni transcendenčni arhaičnosti – upoštevajoč takorekoč intuitivno v svoji vertikalni organski rasti tudi miniatuarizacijo – vse od Srečanja (1992), kjer celo bron že umešča v svetlobni objekt, preko uvodnih Valovanja (1992), pa Gozda in Dreves (oboje 2007), če omenimo najznačilnejše kipe. Ponovno vzpostavljanje, četudi hkrati podrejanje vertikalnosti, pravo fetišiziranje ozkega podstavka, ki kot da … je pred nami simbolna metafora o novem spočetju, kiparjev poskus, da ustvari neke vrste biomorfični idiom, ki bi združeval duhovne in čutne razsežnosti. Je to zavestno ohranjanje ženskosti kot edinstvenega arhetipa na izrazito moški avtoerotični vertikali? Prav gotovo je tako mogoče občutiti določeno mero intimne simbolnosti, ki v Tršarjevih kipih omogoča že omenjeni način modeliranja v smislu "sestavljanja" zaobljeno gnetene mase z gladko povlečenimi, zglajenimi ploskvami. Subtilnost kiparske modelacije vzpostavlja tako razmerje s ploskovno slikovitostjo, s pretanjeno igro svetlobe in senc, ki jo zmore zaznati človeško oko ob umestitvi v javni, s komornostjo zaznamovani prostor.

Brez vstopnine

 

Bežigrajska galerija 2, Vodovodna 3 ob 19:00: Videofestival Narave 14

V Bežigrajski galeriji 2 si lahko od torka, 11. aprila do petka, 14. aprila ogledate razstavo videov in filmov Tese Drev, Nadje Osojnik in Zvonke T. Simčič. Posebej se predstavlja Davorin Marc, eden izmed temeljnih avtorjev novega slovenskega filma in videa, z izborom filmov in videov 1978–2016. 

TESA DREV, Vzporedna nepopolnost, 2016, 8.31 min., mp4 Inspiracija za video: film Jamesa Benninga 10 pogledov v nebo (2004)
Ideja videa je poudariti nasprotja med dejanskimi prostori in miselnimi prostori, ki v teh "sobivajo", oziroma v njih obstajajo vzporedno. Namen je pokazati, da je naš vsakdan konstruiran umetno in da se resničnost ves čas meša s fikcijo.
NADJA OSOJNIK, Žabja pustolovščina 2016, 0.34 min.
Veliko žab preživi zimo v gozdu, kjer zakopane v blato čakajo pomlad. Ko se zemlja končno otopli, se začne množična selitev do ustreznih vodnih teles. Do bližnjih mlak potujejo po ustaljenih selitvenih poteh, po katerih so hodile že vse predhodne generacije.

ZVONKA T. SIMČIČ, Tiha moč,15.55 min.
"Avtorica se s svojimi umetniškimi deli bori na edinstven način, ko kot umetnica in mati, odeta v podobo Lepe Vide, stopa z otrokom v naročju po travniku hrepenenja pravičnejšemu in boljšemu svetu naproti." (Alenka Spacal)
DAVORIN MARC, Film in video 1978 / 2016
Pregledna razstava enega izmed temeljnih avtorjev novega slovenskega filma in videa. Predstavljeno bo petih kratkih filmov in devet videov iz avtorjevega skoraj 40 letnega ustvarjalnega obdobja.

Brez vstopnine

 

Modra soba/5. nad. na FF ob 17:00: Besedna postaja: Nova muzika v New Yorku

Ičo Vidmar, Nova muzika v New Yorku. Neodvisni glasbeniki in pravica do mesta (Studia humanitatis, 2017)

Pri založbi Studia humanitatis je pravkar izšla izvirna razprava iz sociologije kulture, delo priznanega slovenskega raziskovalca popularnih godb, dr. Iča Vidmarja. V njem analizira bistvene zgodovinske preobrazbe v družbenih pogojih ustvarjanja nove glasbe v New Yorku od 70. let prejšnjega stoletja dalje v povezavi s procesi ekonomske in politične preobrazbe ameriške kulturne prestolnice v neoliberalno globalno mesto. Kaj je nova godba New Yorka danes in kaj naznanjajo procesi njene preobrazbe o procesih gentrifikacije drugod, ne nazadnje v Sloveniji? O tem se bo z avtorjem knjige dr. Ičom Vidmarjem pogovarjal sociolog kulture s Filozofske fakultete, dr. Jože Vogrinc.

Prijazno vabljeni!
Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: Junaki našega časa: Ksenija Horvat, pogovorni večer

Ni velikega uma, ki ne bi poznal dobrih zgodb! Naj bo znanstvenik, novinarka, zdravnica, izumitelj, učitelj, pisatelj ali kdo drug. Druga junakinja, ki jo bomo gostili, bo Ksenija Horvat, novinarka in voditeljica, ki med nas iz sveta prinaša poglobljene in objektivne zgodbe.

Dogodek povezuje Carmen L. Oven.

Brez vstopnine

 

Klub Daktari ob 19:00: Literarni klepet: knjigi s klobukom

Nedavno sta izšli dve knjigi pisateljice Maše Ogrizek, v katerih imajo pomembno vlogo tudi klobuki: Krasna zgodba (MIŠ Založba) in Gospa s klobukom (Mladinska knjiga). Na literarnem klepetu bodo na kavču ob avtorici sedeli še ilustratorja Igor Šinkovec in Tanja Komadina ter urednici Gaja Kos in Irena Matko Lukan, ki bodo v kratkočasnem klepetu razkrili, od kod so se vzeli krofi, kava, kovček in kakopak klobuki.

Na kratko o knjigah:

Krasna zgodba
Brata dvojčka dr. Knjigca in Koder Klobučnik ter ostali prebivalci Krasnograda se brezskrbno potepajo po mestnih ulicah, vsak s svojim klobukom na glavi. Življenja si sladkajo s slastnimi krofi, kavo in krasnimi besedami. A nekega dne neznaten komar usodno preokrene zgodbo. Se lahko kljub temu srečno konca? Krasna zgodba je slikanica o življenju, ki se včasih zasuka čisto po svoje. Spregovori o tem, da so morda bolj kot srečni konci pomembni sveži začetki.

Gospa s klobukom
Gospa Ljudmila, izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Aro Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor ter dvakrat preveč in pol premalo pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori …

Brez vstopnine

 

Vodnikova domačija Šiška od 19:00: Tipogovori 2017, sezona pogovorov z mladimi tipografi

Četrta sezona pogovorov z mladimi tipografi, oblikovalci črkovnih vrst. Gosti jih Vodnikova domačija Šiška v organizaciji Društva Tipo Brda, Naravoslovnotehniške fakultete in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL.

Tipogovori so govori in pogovori, ki jim je skupna iztočnica predanost tipografiji. Zrasli so iz seminarjev pri predmetih Načrtovanje pisav in Ustvarjalna tipografija na študijskem programu Grafične in interaktivne komunikacije Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete, pod vodstvom izr. prof. Domna Frasa. Z njimi smo začeli v poletnem semestru 2014 in jih utrdili v letih 2015 in 2016.

Surya Djalil

PAPIRNATE ČRKE
Tipografija v prostoru

Surya Djalil je svojo oblikovalsko pot začel z vpisom študija Grafičnih in interaktivnih komunikacij na Naravoslovnotehniški fakulteti, kjer je diplomiral in kasneje tudi magistriral. Svojo ljubezen do oblikovanja izkazuje na različne načine, najraje v obliki eksperimentov z geometrijo, ilustracijo, fotografijo in tipografijo ter posledičnega odkrivanja povezav in vzorcev, tako v digitalnem kot analognem okolju. Prav to ga je privedlo tudi do izdelave magistrskega dela, v katerem je spojil tehnike ročnega izdelovanja papirja s 3D pisavo ter z minimalno intervencijo v prostor dosegel, da preprosta linijska tipografija zaživi, svetloba in sence pa ji dajo maso ter pomen.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Karierni Zavlačevalnik (Še en pogovor o delu v kulturi)

Pogovarjali se bomo o sodobni umetnosti in bolj splošno o delovanju na polju kulture. Ne bomo jamrali, bomo pa skozi delo in lik sogovorcev iskali rešitve, ter predstavili različne taktike in poglede, ki so se v njihovih primerih izkazali za uspešne.
Na pogovoru bodo sodelovali Tomaž Furlan, Alenka Pirman, Boris Beja in Arjan Pregel. Vsi sogovorniki so akademsko izobraženi umetniki, ki pa svoj umetniški izraz profilirajo ob udejstvovanju v drugih sferah kulture: od teoretskega pisanja in kuriranja, vodenja nevladnih organizacij, poučevanja, pa vse do dela z mediji. Ta vsestranskost pa ni toliko naključje ali neko izredno stanje, ampak prej sam pogoj za obstanek.
Dogodek ne bo izpeljan čisto naključno, saj smo napisali in razposlali vprašalnik o pogojih delovanja v kulturnem sektorju. Vprašalnik smo naslovili na umetnike, kakor tudi bolj splošno na kulturne delavce. Poleg ponarodelih odgovorov (»včasih je bilo bolje«, »družbi je vseeno«, ...), so se izkazali tudi neki drugi manj izgovorjeni očitki. Na primer problem hermetičnosti ljubljanskih krogov, akademske zatohlosti, nepovezanosti z mednarodnimi krogi in še bi lahko naštevali. Seveda pa se bomo ukvarjali tudi z očitnejšimi problemi, denimo s preveč specifično kategorizacijo na Ministrstvu za kulturo, ki delovanje omejuje na eno samo disciplino. Z izbranimi odgovori, ki po našem mnenju lepo zaobjamejo problematiko ali pa vsaj ujamejo neko splošno vzdušje kulturnih delavcev, bomo torej naslovili na naše sogovornike.
S sogovorniki se bomo tako obregnili tudi ob vprašanja medijskega prostora in komunikacije ter novinarstva (ampak ne kritike!!) na področju kulture. Ikonoklasti, kakršni smo, bomo najbrž poskusili nagovoriti tudi nekatere očitke, ki se zdijo najbolj prevladujoči, denimo tega o »generacijskem konfliktu« ter o brezbrižnosti države do kulture. Ne bomo torej nagovarjali države in Očeta, poskusili pa bomo bolj introvertno razpredati, kako se govori o problemu in na koga se očitki ponavadi naslavljajo.
Na pogovoru bodo sodelovali:
Arjan Pregl, slikar, kolumnist in družbeni komentator
Tomaž Furlan, kipar in direktor Rdeče ostrige
Alenka Pirman, vizualna umetnica, pedagoška delavka, publicistka
metaurednica portala kulturnik.si
Boris Beja, vizualni umetnik, kritik, kurator, pedagoški delavec
Dogodek bo povezoval Miha Turk iz Redakcije za kulturo in humanistične vede (RKHV) Radia študent.
/ Dogodek je pod samoumevnim okriljem Platforme za Trajnostno Mreženje Ljubljanske Kulturne srenje.

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

17:30 Predavanje: Paul Rene Roestad: Vloga direktorja fotografije pri procesu restavriranja

Paul René Roestad bo o restavriranju in arhiviranju spregovoril z vidika direktorja fotografije. Opozoril bo tudi na potrebo po sodelovanju med organizacijami, ki so lastnice avtorskih pravic in arhivskimi ter restavratorskimi institucijami, da s skupnimi močmi tako evropske kot nacionalne vlade ozavestijo o nujni potrebi po zvišanju sredstev za restavriranje filmske dediščine, s katerimi bi lahko povečali hitrost in izboljšali kakovost restavriranja. Poleg tega je treba vlade ozavestiti tudi o tem, kako pomembno je, da imajo mladi študenti možnost za usposabljanje in dobro izobrazbo ter znanje na področju arhiviranja in restavriranja. Zveza IMAGO v tesnejšem sodelovanju med arhivisti, restavratorji in filmskimi ustvarjalci vidi pozitiven prispevek k procesu restavracije ter nujen in pomemben prispevek k temu, da se filmsko delo ohrani tako, kot si ga je prvotno zamislil njegov ustvarjalec.
Vstop prost.

19:00 Mednarodni simpozij

Restavrirana filmska zgodovina: Bitka pri Ancre (The Battle of the Ancre and Advance of the Tanks), Geoffrey H. Malins, VB, 1917, DCP (posneto na 35mm), čb, nemi z glasbeno spremljavo, 63'

Drugi film med velikimi filmi o bitkah, ki so jih Britanci posneli med I. svetovno vojno, prikazuje zimsko fazo ofenzive na reki Sommi na zahodni fronti. Film vključuje prve posnetke tankov med bitko in v umetelnih in silovitih posnetkih razkriva težave britanske vojske, ki se je borila na neprijaznem terenu, v morju blata.
Film so leta 2015 restavrirali in digitalizirali v britanskem Imperial War Museum.

21:00 Mednarodni simpozij

Restavrirana filmska zgodovina: Dobri vojak Švejk (Dobrý voják Švejk), Karel Steklý, Češkoslovaška, 1956, DCP (posneto na 35mm), barvni, 105', ap

Najznamenitejša filmska priredba še znamenitejšega romana Jaroslava Haška, ki združuje brezčasen humor in ostro ironijo, ki zadeva zlasti nesmisel vojne, a tudi še veliko več ...
Film so digitalno restavrirali v okviru projekta »Digitalna restavracija Češke filmske dediščine«.

 

Kinodvor:

17:45 Mirni zaliv (Ma Loute), Bruno Dumont, Francija / Nemčija, 2016, DCP, 122'

Mirni zaliv je barvita burleskna krimikomedija in nenavadna ljubezenska zgodba, v kateri nas Bruno Dumont popelje v zgodnja leta dvajsetega stoletja. Film atrakcij iz obdobja belle époque.

20:15 Tiha strast (A Quiet Passion), Terence Davies, Velika Britanija / Belgija, 2016, DCP, 125'

Tiha strast je pretanjena in pogosto humorna zgodovinska drama o življenju in delu ene največjih pesnic vseh časov Emily Dickinson, v režiji poeta sodobnega britanskega filma Terencea Daviesa. In je hkrati pretresljiv portret ženske, umetnice uporniškega, neodvisnega duha v primežu zadušljive patriarhalne in krščanske morale.  

Mala dvorana:

19:00 Dan osvoboditve (Liberation Day), Uģis Olte, Morten Traavik , Norveška / Latvija / Velika Britanija / Slovenija, 2016, DCP, 100'

Glasbeni dokumentarec o zgodovinskem koncertu skupine Laibach v Severni Koreji.

21:00 Safari, Ulrich Seidl, Avstrija, 2016, DCP, 91'

Ulrich Seidl, neprizanesljivi raziskovalec najmračnejših kotičkov človeške duše, svoj objektiv tokrat uperi v evropske lovske turiste v Afriki. Safari je "počitniški film o ubijanju, film o človeški naravi".

 

Komuna:

18:00 Upokojitev v stilu (Going in Style), Zach Braff, ZDA, komedija

20:00 Upokojitev v stilu (Going in Style), Zach Braff, ZDA, komedija