Greha vredni ponedeljek

Metelkova mesto:

Gala hala ob 20:00: hrupni večeri WAXAHATCHEE (Merge Records, ZDA) +

ALLISON CRUTCHFIELD (Merge Records, ZDA)

Dvojna doza indie folka sester Crutchfield.

WAXAHATCHEE

Waxahatchee je glasbeni odliv Katie Crutchfield, indie folk glasbenice iz Birminghama v Alabami. Je stalno spreminjajoč se okvir, je več kot vsota svojih sestavnih delov. Že od prve split kasete za DIY folk punk založbo Plan-It-X Records svoj zvok prepričljivo nadgrajuje iz lo-fi estetike v zadržano, a učinkovito inačico neodvisne kitarske pop glasbe. Ne potrebuje več kot nekaj preprostih, dobro spojenih akordov, da piše melodične bisere z globoko otožnim življenjskim uvidom, ki režejo v tkivo vsakodnevne tesnobe in razgaljajo male tragedije vseh kompleksnosti resničnega življenja. A obenem zna Waxahatchee v ključnem trenutku spodobno garažno zaružiti, saj se Katie v živo pridruži še trojica glasbenic, vključno s sestro Allison, s katero sodelujeta že od indie punk začetkov v bendu P.S. Eliot. Vseskozi pa srčika skupine ostaja jasen glas, s katerim Katie pomenljivo vodi kompaktne kompozicije, ki osvetljujejo ranljive plati njene osebnosti, a prav zato na dolgi rok krepijo tako avtorico kot poslušalca. To so kmalu spoznali tudi glasbeni portali od Spina, Pitchforka in Allmusica na eni strani Atlantika do NME-ja in Qja na drugi, ki so predhodna albuma, “Cerulean Salt” in “Ivy Tripp”, požegnali s kritiškim priznanjem in vključitvami na sezname najboljših leta. Prihajajoča plošča “Out in the Storm”, že druga za Merge Records, pa se za julijski izid napoveduje kot še bolj neposredna in iskrena. Komaj čakamo!

ALLISON CRUTCHFIELD AND THE FIZZ

Nobena skrivnost ni, da je Allison Katiejina sestra. Ne le to, povrhu vsega igra v njenem bendu Waxahatchee. Allison pa je tudi sama avtorica, ki je januarja izdala prvenec “Tourist in This Town”. Ta je nastal v sodelovanju z Jeffom Zeiglerjem (Kurt Vile, The War on Drugs, Steve Gunn, Strand of Oaks, Nothing …), ki je njenemu sončnemu indie zvoku predstavil še obilico analognih sintičev. Album govori o spremembah – spremembah okolja, partnerja, benda, doma, prijateljev in pogleda na življenje. Morda spremeni tudi vas.

Vstopnina: 15 € na dan koncerta

Klub Gromka ob 21:00: R.A.F.A.L.: BORN FOR SLAUGHTER (Mak) + MORBID CREATION (Slo) >> Proper metal in proper crust. Za proper ponedeljek. Za proper ekipo.

Channel Zero ob 22:00: DubLab: Homegrown Sound - Ustanovljen leta 2011, ko beleži prvi nastop v klubu Masters (Zg) v sklopu večerov Bass Masters (današnji reggae torek). Skupaj z rednimi seti je začel organizirati Roots to Dub (step) evente v Zagrebškem klubu Attack.

Glasba izven:

Klub CD ob 19:30: Mladi mladim

Andrej Kos, harmonika
Cello Attacca!, ansambel violončel
Izvajalci: Zala Vidic, Petra Hafner, Andi Pogačnik, Nejc Rupnik, Gal Golob, Barbara Nagode, Alma Pleteršek, Nuša Planinc, Urban Megušar

Vstopnina: 4€

KOŽ:

17:00 Andrej Koren in Gašper Trček: Evolucija jazza, pogovor

Prvo jesensko srečanje se bo odvilo v obliki okrogle mize na temo evolucije jazza, saj so zadnja leta zaradi vse večjega medžanrskega mešanja nadvse pogoste polemike o tem, v katero smer se razvija jazzovska glasba. Z gostoma Andrejem Korenom in Gašperjem Trčkom se bo pogovarjala Nina Novak, univ. dipl. muzikologinja in kritičarka ter ustanoviteljica portala Jazzetna.

Okrogli mizi bo sledila otvoritev fotografske razstave Nike Hölcl na temo Festivala slovenskega jazza, katerega letošnji program bo predstavljen v nadaljevanju popoldneva.

20:00: Koncert skupine Peripheral vision

V nevrologiji se pojav zaznavnega izven našega osrednjega vidnega polja imenuje periferni vid, angl. peripheral vision, ki mimogrede rečeno, predstavlja tudi naš največji delež vidnega. Jazz glasbeniki pri svojem kreativnem procesu vedno izhajajo iz osrednje teme skladbe. Če želijo narediti preskok iz okvirjev te osnovne glasbene celice, morajo gledati s perifernim vidom in predvideti vnaprejšnje glasbeno dogajanje. V ustvarjalnem procesu jim periferni vid pomaga glavno temo nadgraditi v bolj ali manj oddaljene motivične zgradbe.

Peripheral Vision sestavljajo akademsko izobraženi jazzisti iz Slovenije in Italije, ki si prizadevajo raziskovati neskončna periferna polja tako v glasbenem kot v družbenem smislu.

Marko Čepak - Maki (SLO), kitara

Simone Serafini (I), kontrabas

Aljoša Jerič (SLO), bobni

Brez vstopnine

Prulček Bar ob 20:00: Charles Darwin Band

Tričlanska inštrumentalna zasedba Charles Darwin Band združuje najboljše elemente številnih zvrsti. Vse od klasičnih bluesovskih melodij, razigranih funk insertov, udarnih rockovskih solaž, pa vse do težkih riffov po zgledu starih stoner rock zasedb. Končni paket - progresiven repertoar poln presenečenj.

Ram Dušić Hren - el. kitara
Nino Kutnjak - bass
Jan Javornik Tizmonar- bobni

Brez vstopnine

Razstave, teater in predavanja:

Galerija Fotografija ob 20:00: Matjaž Tančič: Hḗrōs

Hḗrōs je fotografski projekt Matjaža Tančiča, ki je nastal kot odziv na nedavno zaostrovanje begunske krize v Sredozemlju. Dokončan je bil v sodelovanju z Artsupom med avtorjevim tritedenskim bivanjem v umetniški rezidenci na grškem otoku Samos. Otok predstavlja eno izmed glavnih poti v Evropo za begunce in migrante iz Sirije, Bližnjega vzhoda in Afrike, hkrati pa se ponaša z dolgo zgodovinsko in umetniško tradicijo in kulturo.

Projekt se odseva skozi prefinjeno napetost med tem zgodovinskim trenutkom in zgodovino umetnosti same. Tančič je navdih črpal iz pripovednih in umetniških del antične Grčije, pri čemer se je odmaknil od standardnega dokumentarnega pristopa in zaplul v bolj osebnega. To mu je omogočilo, ne le, da se je na usode resničnih ljudi osredotočil na edinstven način, temveč mu je uspelo svoje portretirance prikazati v povsem novi perspektivi. Pravzaprav se je Tančič odločil izrabiti, kot temu pravi francoski teoretik Georges Didi-Huberman, anahronističen značaj podobe. To pomeni, da čeprav projekt Hḗrōs priča o trenutnih humanitarnih in političnih težavah, je Tančič uspel najti pot, da uide poenostavljeni logiki poročanja množičnih medijev, tako da odpre večplasten prostor umetniškega in zgodovinskega razmisleka.

Povezava z mitološkimi junaki je sledila naravno iz dejstva, da so migranti in begunci z otoka potovali po istih morskih poteh in se izpostavljali nevarnostim kot junaki iz grške mitologije. Vzporednice lahko potegnemo tudi z dolgo potjo čez nepredvidljivo morje v iskanju boljše prihodnosti, za katero so morali, kot njihovi mitološki predhodniki, imeti dovolj poguma in moči. Med svojim bivanjem je Tančič, poleg fotografiranja migrantov, beguncev in humanitarnih delavcev, zbral tudi njihove zgodbe. Ob branju teh ganljivih zgodb in občudovanju mogočnih portretov, naslov projekta postane očiten, čeprav so ga vsi upodobljeni brez oklevanja zavrnili – najverjetneje, ker je skromnost tudi značilnost resničnih junakov. Toda, če bi projekt imel podnaslov, bi se zagotovo glasil "Oda človeštvu".

Hḗrōs nas posredno opominja na pomembnost zavedanja o drugih. Serija fotografij ne izpostavi ubogih ljudi brez imen, temveč določene posameznike z določenimi zgodbami, upi in načrti, ki so storili že dovolj, da jih lahko štejemo za junake našega časa. Z drugimi besedami, projekt osvetli tiste - migrante, begunce in prostovoljce, ki bi drugače ostali le številke. Izčiščene fotografske kompozicije in vzdušje podob še močneje poudarijo njihov junaški značaj, hkrati pa ustvarjajo vizualen dialog s podobami mitoloških junakov.

Projekt je svojo jasno metodološko artikulacijo dosegel z eksperimentalnim pristopom do uporabe različnih materialov, tehnik in delovnih postopkov. Končne fotografije so bile natisnjene na rešilne jopiče in delčke gumijastih čolnov, ki jih je fotograf našel na odročnih plažah na otoku. Ti konkretni predmeti, ki so jih begunci in migranti uporabili  na svoji poti, zdaj služijo kot umetniški medij, z namenom, da jih predstavi kot junake. Banalni predmeti za enkratno uporabo so paradoksalno postali artefakti, ki bodo obdržali in ohranili njihove zgodbe za prihodnost. Tako kot so nekoč antični kiparji s klesanjem ohranili ljudi in zgodbe iz preteklosti nesmrtne, tako je strokovnjak za staro fotografsko tehniko, imenovano slani tisk, spomin na portretirance ohranil v tisku. Poleg simbolike morja in nevarnih prečkanj migrantov, ki se skriva v besedi sol, je tehnika slanega tiska še en sloj v eksperimentalnem vpraševanju, v tem primeru o zgodovini fotografije. Ponavljajoča se kombinacija starega in novega sprejme idejo subtilnega ravnotežja med dejansko sedanjo situacijo in številnimi  zgodovinskimi navezavami. Še bolj pomembno je, da je tehnika, katere izumitelj je fotografski pionir Henry Fox Talbot, ena izmed trajnejših, prav tako kot sodobni plastični materiali, ki bi potencialno lahko obstali tisoče let. Nastale umetnine posledično ponudijo, v slogu moderne arheologije, bodoče sledi našega časa. Prenesle in posredovale bodo naše sodobne zgodbe, prakse in umetniške rešitve naslednjim generacijam. Nekoč bo morda nekdo znova interpretiral ta projekt, kot je Hḗrōs storil z antično umetnostjo.

V tem smislu Hḗrōs ni dokument, vendar bolj odprta knjiga z odmevi preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. So nekakšen poklon vsem, ki so preživeli in tistim, ki niso. Vemo, da je fotografija zmožna prikazati odsotnost, vendar podobe odprtega morja, vključenega v serijo portretov, ta učinek podvojijo. Njihova tišina nosi moteče sledi vseh izgubljenih življenj, poleg tistih upodobljenih.

Brez vstopnine

Kino Šiška:

Kamera ob 20:00: Neža Jurman: GHETTOSAFARI

Projekt GhettoSafari je prostorska instalacija, sestavljena iz betonskih multiplov, ki nastanejo skozi proces igranja z Lego kockami, kalupiranjem in vlivanjem teh v beton. “3D sestavljanka” deformiranih betonskih kock poenostavljeno posnema stanovanjske komplekse, ki lahko pripadajo favelam, socialno degradiranim življenjskim prostorom, gradbenim luknjam, zapuščenim gradbiščem ali arhitekturam …

Kakor v resničnem življenju, ko se srečamo s stavbnimi škrbinami, postavitev ghettosafarija postavlja vprašanja o uporabi in zasedanju zapuščenih prostorov, estetizaciji in gentrifikaciji samoniklih lokalnih skvotov. Kiparska instalacija v tem kontekstu naslavlja nestandardiziran prostor kot mestni glitch, ki pravzaprav velikokrat izčiščenim, ubranim mestnim zasnovam postreže s povodom za razvoj (alternativne) kulture.

Umetniška praksa Nez Pez (Neža Jurman, 1985) je zaznamovana s procesualnostjo, multipliciranjem in izdelovanjem nikoli povsem sklenjenih ciklov umetniških del. Njen opus spremljajo ponavljajoči se motivi, ki se selijo iz medija v medij, osnova njenega dela pa je skicozna risba, ki se sprehaja skozi različne medije – skozi grafiko, sliko, animacijo in celo risbo v kiparstvu –, se jim prilagaja, a hkrati vseskozi ostaja zvesta lastnim zakonitostim.

Nez Pez je diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, kjer je prejela univerzitetno Prešernovo nagrado in priznanje ALUO za posebne umetniške dosežke. Zanimajo jo različni mediji in zvrsti umetnosti, zato se materiali in pristopi, ki jih uporablja pri svojem delu, spreminjajo z vsakim projektom. Ustvarja na področju kiparstva, instalacij, zvočne in video umetnosti, risbe, grafike, ilustracije, ulične umetnosti in scenografije. Svoja dela je predstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji, Italiji, Nemčiji, BiH, Bolgariji in na Češkem. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Kuratorka razstave: Anja Zver.

vstop prost

Katedrala ob 20:00: Martin Nachbar: PONAVLJAVEC – PLESNA PREDSTAVA Z OČETOM

Ponavljavec − Plesna predstava z očetom nemškega koreografa Martina Nachbarja nas sooči s spremenljivostjo družinskih odnosov, ki so vselej proizvod časa. Časa, ki ni pogojen zgolj z individualnimi življenji, temveč je tudi odraz širšega, spreminjajočega se družbenega ustroja.

Nachbar obe različici naslovi z ukinitvijo časovne meje sodobne delovne ekonomije in v gozdu svojega lastnega poklica izseče jaso, na kateri se lahko ponovno sreča z očetom. Kljub temu da je gonilna sila procesa zdaj Nachbar sam, da je tisti, ki narekuje pogoje in omejitve, ki mu jih je v otroštvu zapovedoval oče, pa ne gre za golo reverzibilno ponovitev socializacijskih obrazcev, temveč za ustvarjanje možnosti drugačnega so-bivanja. Predstava na subtilen način obravnava problem ranljivosti, krhkosti in negotovosti srečanja, bližine in življenja samega. Za preoblikovanje nekega danega odnosa. V Ljubljani bomo videli zadnjo ponovitev predstave.

Koreografija: Martin Nachbar

Ples in nastopajoča: Klaus Nachbar, Martin Nachbar

Umetniško sodelovanje: Jeroen Peeters

Oblikovanje svetlobe: Bruno Pocheron

Oblikovanje zvoka: Boris Hauf

Na dan 9 €

Bežeče sličice!!!

Slovenska kinoteka: ma novo vodstvo – ob ponedeljkih ni predstav

Kinodvor:

17:00 Druga stran upanja (Toivon tuolla puolen), Aki Kaurismäki, Finska / Nemčija, 2017, DCP, 98'

Finski velemojster absurdnega humorja Aki Kaurismäki (Le Havre) z zgodbo o nepričakovanem prijateljstvu med sirskim beguncem in finskim gostincem zada še en duhovit udarec neusmiljeni birokraciji, s katero sodobna Evropa sprejema prosilce za azil. Srebrni medved za najboljšo režijo na letošnjem Berlinalu.

19:00 Ledena babica (Bába z ledu), Bohdan Sláma, Češka / Slovaška / Francija, 2017, DCP, 106'

Bohdan Sláma (Sreča, Podeželski učitelj) je posnel toplo in tankočutno komično dramo o ljubezni v jeseni življenja, ki nas opomni, da za drugo priložnost ni nikoli prepozno.

21:00 Druga stran upanja (Toivon tuolla puolen), Aki Kaurismäki, Finska / Nemčija, 2017, DCP, 98'

Komuna:

17:00 Košarkar naj bo, mladinski, Boris Petkovič, Slovenija, 82'

18:45 Pariz lahko počaka (Paris Can Wait), Eleanor Coppola, romantična komedija

20:30 Spet doma (Home Again), komedija, Hallie Meyers-Shyer, ZDA, 97'