Malo rabljeni napovednik

Metelkova:

 

A-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja

 

Jalla Jalla ob 21:00: Torkpedo-> Minnâ-yatteruka! (1994)

 

Klub Gromka ob 21:00: gROMKI oNKRAJ: POZVAKOWSKI (Madžarska)

>> Ko boste ob koncu zapuščali Gromko, vam bodo Pozvakowski še dolgo obtičali v drobovju…

Pozvakowski pretvarja glasbo v noise in noise spreobrača v glasbo. Njihov glasbeni spekter popelje poslušalca v ekstremna občutja, ki v brezčasju potujejo od tesnobe do pomirjenosti. Čistost zvoka in glasbenih struktur posega v posameznikovo intimnost, ga razoroži vseh obrambnih mehanizmov ter razgali v vsej svoji ranljivosti. A odprava v glasbeno odisejado ni dovolj, Pozvakowski želi poslušalca v celoti, ter mu poleg glasbenega doživetja servira še vizualni set retro posnetkov iz številnih analognih projektorjev, ki jih razporedijo po celotnem prostoru. Sodelovali so z njujorškimi Gutbucket na zvočnih eksperimentalnih delavnicah. Odre so delili z japonskimi Mono, britanskimi Guapo in kultnim The Living Jarboe. Koncertirali so z vrhunskim madžarskim saksofonistom Istvánom Grencsóm. Posledično se pojavijo v dokumentarnem filmu posvečenem slavnemu glasbeniku na Duna TV. Leta 2007 je njihov tretji CD Microtron nominiran za Hangsúly Metal Award 2007 v dveh kategorijah, za nastop in vivo ter za album leta. Spomladi 2008 se je bendu pridružil Tigrics, svetovno priznan predstavnik eksperimentalne elektronske glasbe, ki je postavil piko na i že tako neverjetni atmosferi, ko ji pričarajo na odru. V naslednjih letih povijejo še tri albume: 2010 7'' vinilko z naslovom zx.wtt.010, 2012 studijski album sevenpeopleleft, leta 2016 pa album iterum, katerega bomo slišali v živo.
Če se vam oko zarosi ob cureovsko obarvanem rifu in zastane dih ob postopnem dvigovanju in kopičenju sozvočij, ki jih preseka tišina ali ekstremen zvokovno-živčni tresljaj, je ogled koncerta obvezen. In ko boste ob koncu zapuščali Gromko, vam bodo Pozvakowski še dolgo obtičali v drobovju…

 

Glasba izven:

 

KOŽ ob 20:00: Jezdeci škrlatne kadulje

Jezdeci se v mediateko knjižnice vračajo z novim naborom skladb. Tokrat se bodo predstavili s slovenskimi prepevi besedil odrskih kompanjonov "hvaležnih mrtvakov", psihedeličnih kavbojev iz Kalifornije, New Riders of the Purple Sage, kateri so tudi botrovali imenu skupine.

Jezdeci škrlatne kadulje so:
Boštjan Soklič (vokal, akustična kitara, prevodi besedil)
Bojan Šen (vokal, akustična in električna kitara, mandolina, banjo)
Vid Sark (akustični bas, flavta, prevodi besedil)
Urška Kranjc (vokal)
Andrej Tomazin (cajon, tolkala)

Brez vstopnine

 

Kongresni trg ob 20:00: Večerni del - Mednarodni festival Igraj se z mano

Majske večere bodo v okviru Mednarodnega festivala "Igraj se z mano" popestrili brezplačni vrhunski glasbeni večeri.

Na Kongresnem trgu bo vse 4 dni odmevala glasba. Na odru se nam bodo pridružili otroci in mladostniki s Centra Janeza Levca Ljubljana, domači in tuji vrhunski glasbeniki, mednarodni priznani glasbeniki z Bližnjega vzhoda, ki jih je vojna prisilila v begunstvo.

Otvoritveni koncert večernega dela festivala "Igraj se z mano" predstavlja najrazličnejše domače in tuje glasbenike s širokim spektrom sodobnih glasbenih zvrsti – od popevke do rapa. Nastopila bodo zveneča imena slovenske glasbene scene, ki bodo v sodelovanju z zborom otrok s posebnimi potrebami Centra Janeza Levca Ljubljana in raznovrstnostjo gostov od doma in po svetu ustvarili inkluzijo skozi performans. Večer je posvečen širjenju kulture inkluzije, raznolikosti, strpnosti ter vzpodbujanju in pomembnosti tovrstnih projektov v slovenskem glasbene prostoru.

Nastopajoči: 
- otroci s Centra Janeza Levca Ljubljana
- Zlatko
- Omar

- Hamo
- Jurki
- Ula Ložar
- Kvartet Igraj z nami

Brez vstopnine

 

Prulček od 20:00: Prulčkove karaoke!

Brez vstopnine

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Vito Marenče Flamenco Duo

Vito Marenče, kitara
Nino Mureškič, tolkala

Izvirna flamenko glasba, prepletena z elementi klasičnega jazza, latina in orientalskih ritmov.

Sledil bo Celični Etno jam.

Brez vstopnine

 

Teater, gledališče, odrske deske in še mnogo drugega...:

 

Foersterjev vrt za Filozofsko fakulteto ob 17:00: Vaclav Havel: Problem, enodejanka

Enodejanko Problem (1983) češkega dramatika in nekdanjega predsednika Češke republike Václava Havla bodo uprizorili študenti AGRFT in amaterski igralci iz Rogovskega kolektiva ter mlada režiserka Zala Sajko. Za slovenski prevod so poskrbeli študenti študijske smeri Češki jezik in književnost na FF UL pod mentorstvom dr. Jane Šnytove. 

Prizorišče gledališke "mini drame" Problem je zaporniška celica s petimi zaporniki, tema pa je njihova komunikacija oziroma medčloveška komunikacija kot taka. Ob češki premieri je Václav Havel zapisal: "Problem ni hotel biti le nekakšna fotografija zaporniškega okolja, ampak se je na svoj skromen način trudil opozarjati na vseprisotno nevarnost samooklicanega totalitarizma, ki je danes prisoten v vsaki družbi na svetu, veliki ali majhni." Režiserka je z igralci po navdihu iz drame pripravila še njeno aktualizirano adaptacijo.

Dogodek v okviru Sejma akademske knjige Liber.ac organizirajo Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in KUD Police Dubove

Brez vstopnine

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Marjetka stran 89, režija Sebastjan Starič, variete

Eksperimentalno-satirični kabaret, igro sodobnega nemškega vsestranskega gledališkega ustvarjalca Lutza Hübnerja, smo za naše potrebe označili kar za gledališki kabaret. Dobrodošli v našem svetu! In to ne brez razloga. Skozi različne interpretacije Marjetkinega monologa iz Fausta nam namreč avtor razkrije različne komične situacije iz zakulisja gledališkega življenja. 

Lutz Hübner se je v besedilu osredotočil samo na eno stran verzov in iz tega je nastalo zanimivo besedilo in polno različnih interpretacij istega dela, kar je še en dokaz več, kako mogočno je Goethejevo delo Faust in gledališka domišljija.

Režiser išče to norost. Ustvarja gledališko iluzijo iz rezov in lomov, vrhuncev in padcev, kjer je nenehna napetost. Preigrava psihologijo protagonistov skozi ženske in moške formacije v polni kreativni kondiciji, ki v umetniškem pogledu sili čez številne meje, obenem pa daje tudi impulze, ki delo ženejo naprej.

Srečali se bomo s frajerskimi in zateženimi režiserji in muhastimi igralskimi divami, ki nam bodo preigravali dogodke in situacije s katerimi se običajno srečujejo gledališki ustvarjalci pri svojem vsakodnevnem delu. Kolaž prizorov pomaga demistificirati gledališko uganko, hkrati pa ga lahko beremo kot komentatorja človeka in ravno to sproža asociacijo, da bi lahko igralko, režiserja in vezano besedilo primerjali z Marjetko, Faustom in Mefistom; čeprav se vsi delajo, da ne igrajo nobene vloge, saj se na trenutke tudi sami več ne prepoznajo.

Režiser Sebastjan Starič, preizkušen gledališki maček, ki sicer s

Šentjakobskim gledališčem sodeluje prvič, pa s svojo postavitvijo obljublja še posebno presenečenje. Izpelje jo do ideje. A dons? Ja, najbrž.

Vstopnina: Od 5 EUR dalje

 

Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj ob 19:30: William Shakespeare: Hamlet

Produkcija VI. semestra študentov AGRFT

Tregedija Odsotnosti

 

MGL (Veliki oder) ob 19:30: 3 zime

3 zime so rafinirana in ganljiva saga o družini Kos in njeni zaznamovanosti z zgodovino. Zime so res tri: 1945, 1990 in 2011. Ključni dogodki se navezujejo na konec avstro-ogrske monarhije in segajo preko vzpona in padca komunizma do tranzicije, demokracije in vstopa v Evropsko skupnost. Dogajanje spremljamo skozi usode štirih generacij žensk, ki so v povsem različnih svetovih odraščale v isti zagrebški z bršljanom obrasli hiši, nekoč razkošni vili, zgrajeni še v času monarhije, kasneje pa nacionalizirani in razdeljeni. Klobčič se začne odmotavati leta 2011, ko se zaradi Lucijine poroke v hiši zbere vsa družina in izve, da naj bi Lucijin ženin, novodobni bogataš sumljivih poslov, hišo odkupil. Avtorica z izjemno toplino in naklonjenostjo odstira življenja vseh članov družine predvsem z ženske perspektive. Ženske, z vsako generacijo bolj neodvisne in izobražene, so gonilna sila rodbine. Z veliko požrtvovalnostjo, pogumom in nezlomljivo voljo kljubujejo vsem preizkušnjam, ki se jim postavljajo na pot. Prilagajajo se, se upirajo, prepirajo, ljubijo in sovražijo. In ob vsem tem rastejo ter svoje izkušnje in modrost prenašajo na svoje hčere.

Igra je sveža, do potankosti premišljena in kar utripa od življenja. Dogodkom ne sledimo kronološko, temveč nenehno preskakujemo v času naprej in nazaj: v leto konca druge svetovne vojne, v čas tik pred razpadom Jugoslavije in pred začetkom krvave balkanske morije pa spet v današnji turbokapitalistični svet. Zgodovinska dejstva so brez odvečnih pojasnjevanj jasno podana skozi doživljanje posameznikov. Drobni namigi in na pol odstrte skrivnosti v posameznih prizorih stopnjujejo napetost, dokler se nazadnje ne zlijejo
v fantastično celoto, kjer vsak drobec trdno stoji na svojem mestu.

Tena Štivičić je prodorna hrvaška dramatičarka, ki živi in ustvarja v Londonu. Njena igra 3 zime je bila z velikim uspehom krstno uprizorjena v londonskem Narodnem gledališču decembra 2014. Zanjo je avtorica prejelanagrado Susan Smith Blackburn 2015, ki jo v New Yorku podeljujejo najboljšim v angleščini pišočim dramatičarkam z vsega sveta.

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Antigona

"Iz modrih ust izvira slavni rek: kogar je bog udaril s slepoto, vidi večkrat dobro v tem, kar je zlo."

Antigona je poleg Kralja Ojdipa najpomembnejša med sedmimi ohranjenimi Sofoklovimi tragedijami, zmeraj znova in v vsakem zgodovinskem trenutku drugače vredna uprizarjanja. Tako rekoč večno jo delajo njeni dramski liki z naslovnim na čelu, klasična zgradba, vprašanja, ki jih postavlja, in odgovori, ki jih daje sama, še bolj pa tisti, ki jih poišče vsakokratna dramaturško-režijska postavitev: razmerje med napisanimi in nenapisanimi zakoni, obseg človekovih (tudi mrličevih) temeljnih pravic, moč argumenta in argument moči …

Antigona kot upornica demonstrira svojo osebno voljo nad državnim ukazom. Popolnoma se zaveda, kaj pomeni njeno dejanje in kaj tvega z njim. Je spodbuda za njeno dejanje res pravica mrtvega brata do pokopa? Če gre Antigoni samo za to, da opravi obred za umrlim bratom, da bo šla lahko njegova duša onkraj, zakaj izvede pokop dvakrat? Dejstvo, da opravi obred dvakrat, odpira druge možne interpretacije.
Kreontov argument, da Polinejk ne zasluži pokopa, ker je izdajalec, morda ni povsem prepričljiv, vendar tudi Antigonin argument, da je mrtve treba pokopati, ker to zahtevajo starodavni (božji) zakoni, vzbuja pomisleke. Verjetno gre za nekaj več kot pokop mrtveca ali posmrtno kazen. Živi so tisti, ki spoštujejo zakone ali jih ne spoštujejo. Pri tem je morda pomembnejše, kdo se mora komu podrediti. Čigavi zakoni so veljavni in kdo ima zadnjo besedo.

mala drama ob 20:00: Art, komedija

"Če že ne morem prenesti, da je moj najboljši prijatelj kupil belo sliko, moram po drugi strani vseeno paziti, da nisem napadalen do njega!"
– Yasmina Reza

Francoska pisateljica Yasmina Reza je zvezda na evropskem gledališkem nebu. Svojo kariero je začela kot igralka, nadaljevala kot scenaristka in avtorica priredb proze za gledališče.
Kaj je tisto, kar je iz navidez nepretenciozne igre naredilo uspešnico, ki jo primerjajo z igrami legendarnih avtorjev, kot je npr. Neil Simon? Njena zgodba je preprosta in govori o treh prijateljih, ki živijo ustaljeno, bolj ali manj uspešno življenje. Ko pa eden od njih kupi drago, a nekoliko nenavadno umetniško delo, se prijateljstvo nevarno zamaje … Spretno napisana in duhovita konverzacijska igra z blagim posmehom razkriva nevroze in občutljivost sodobnega urbanega človeka. Ta je na prvi pogled samozavesten in samozadovoljen, a v resnici zadostujejo že malenkosti, da se njegov urejeni in ustaljeni svet začne krhati. Najbrž je prav s to identifikacijsko točko, ki očitno zadeva v živo in presega nacionalne omejitve, mogoče pojasniti fenomen evropskega uspeha igre "Art". Če dodamo k temu še tri "paradne" moške vloge, je razlogov za radovednost več kot dovolj.

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 20:00: Republika Slovenija

Vsi avtorji predstave bodo ostali anonimni. Posameznik v tem kontekstu preprosto ni pomemben. Pomembna je drža(va).

To je predstava Republika Slovenija. Traja petindvajset let in narejena je z vašim denarjem. In ves ta čas ste – kot statisti ali glavni igralci – njen del. V njej upokojeni obveščevalec pove zgodbo o štetju milijonov, nato se šesterica pomembnih mož, predsednikov in ministrov, za okroglo mizo igra z orožjem in človeškimi usodami, na koncu pa se skupina vojakov loti vohuna ...

Dobitnica Šeligove nagrade za najboljšo uprizoritev na Tednu slovenske drame in Borštnikove nagrade za angažirano gesto ob 25. obletnici države Republike Slovenije.

Vstopnina: 15,50 EUR / 9,50 (dijaki, študentje, upokojenci)

 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 20:00: Improvizija, parodija

Improvizacijska parodija Evrovizije

Voditelja: Juš Milčinski in Vid Sodnik
Nastopajoči: Blaž Celarec, Goran Završnik, Igor Bračič, Liza Marija Grašič, Luka Seliškar, Maja Trampuš, Peter Frankl, Rok Šinkovec, Sara Gorše in Tim Kern
Poročevalka z rdeče preproge: Sara Šoukal
Scenografija in vizualna podoba predstave: Boštjan Štorman
Kostumografija: Janeta Čoh
Lučni mojster: David Andrej Francky
Organizacijska in tehnična pomoč: Uroš Žuraj
Odnosi z javnostmi: Maja Fister in Hana Radovan
Producent: Juš Milčinski
Umetniški vodja: Peter Frankl

Produkcija: KUD Sokoli Tabor in Cankarjev dom

V prestolnico se vrača Improvizija, gledališko-glasbena parodija blišča in bede, kot jo pooseblja Evrovizija. V večeru smeha in zabave se stilsko povsem različne zasedbe potegujejo za naslov zmagovalne impro popevke večera. Besedilo in glasba sta prepuščena spontanemu navdihu, naslove popevk določi občinstvo, improvizatorji pa se morajo spopasti tudi z različnimi gledališkimi izzivi, bujnimi kostumi in scenografijo. Nepozaben dogodek povezuje izjemno očarljiv, briljantno uigran in s šalami oborožen voditeljski par, ki ga sestavljata Juš Milčinski in Vid Sodnik, zmagovalno pesem Improvizije pa s "televotingom" izberejo dejavno udeleženi obiskovalci.

Letos se bo za prestižni pokal pomerilo devet žanrsko različnih sestavov – od country dueta do rap kvarteta. V vlogi improvizatorjev – pevcev bodo nastopili Igor Bračič, Liza Marija Grašič, Maja Trampuš, Peter Frankl, Sara Gorše in Tim Kern, za glasbo bodo skrbeli Blaž Celarec, Goran Završnik, Luka Seliškar in Rok Šinkovec, umetniški vodja projekta je Peter Frankl.

Spektakel, ki nas zabava že 16 let!

Letos bo Improvizija doživela že svojo 16. izvedbo. Začetki projekta segajo v daljne leto 2002, ko je predstava potekala še v prostorih KUD France Prešeren. Spektakel je kmalu postal prevelik za tesno trnovsko dvorano, zato najbolj zabavno popevkarsko tekmovanje pri nas od leta 2008 poteka v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. V petnajstih letih so se na odru Improvizije zvrstili številni zanimivi performansi, z iznajdljivostjo improvizatorjev pa se je lahko kosala zgolj domišljija gledalcev, saj so v preteklosti določili izredno zanimive naslove skladb, kot so: Izkopala si bom grop (prva zmagovalna popevka), Ljubica, zakaj? Chica, porque? (zmagovalna popevka 2006) in Ustreli mi galeba (zmagovalna popevka 2011). Lani je na jubilejni petnajsti Improviziji slavil pop-operni duet 2čelava (v izvedbi Mihe Zabreta in Petra Frankla) s skladbo, posvečeno obiskovalki in pravnici Tatjani

Vstopnina: 23 (VIP), 20, 17, 14, 10 EUR

 

10KA klub smeha ob 20:30: 10kin Večer Novega #105, stand up

Vstopnina: 4EUR

 

MSUM:

17:00 - 18:00 javno vodstvo po razstavi Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča

Vodil bo so-kustos razstave Igor Španjol.

Razstava prikazuje razširjeno polje umetnosti osemdesetih let, za katero je bila značilna praksa, ki so jo zaznamovale večmedijskost, samoorganiziranost, interdisciplinarnost, transgeneracijskost in skupinsko avtorstvo.

Brez vstopnine

18:00 - 19:00 MELITA ZAJC - Televizija kot novi medij osemdeseti, predavanje

Produkcijski pogoji in tekstualne prakse

Ena temeljnih značilnosti sodobnosti je, da se med starim in novim oblikujejo doslej neznane konfiguracije. Pravzaprav je to tisto, kar danes vzbuja največ nelagodja. Po tem, ko smo se bili v modernem zahodnem svetu dodobra navadili, da novo vedno prevlada nad starim, zdaj staro prevzema nadzor nad novim. Primeri so raznoliki, vsi pa potrjujejo pomen konceptov kot je "mediologija" Regisa Debraya, da je namreč ob gibanju tehnologij, ki poteka naprej, potrebno upoštevati tudi gibanje kultur, ki teče nazaj. "Retrogardizem", koncept, ki ga NSK razvije v 1980ih letih v Sloveniji, je tisti, ki gibanje naprej najbolj neločljivo poveže z gibanjem nazaj. Od tu izhaja izhodiščno vprašanje tega predavanja, namreč, kaj se lahko iz dogajanja v 1980ih letih v Sloveniji naučimo o svetu, v katerem živimo danes. Osredotočila se bom na področje medijev, zlasti televizije, ki je kot naprava takrat obstajala že celo stoletje, prav tako se je video, ki se je pojavil v 1960ih, dotlej že dodobra uveljavil kot orodje umetnostne produkcije. Torej, niso bile nove naprave, pač pa so se v tistem obdobju v Sloveniji razvile nove oblike rabe televizije. Z današnjega vidika so zlasti pomembni novi produkcijski okviri in spremljajoče tekstualne prakse. Nove oblike distribucije TV programov so bile na eni strani zametek danes vodilnih tradicionalnih medijev (A kanal kot nekdanja ATV) in programov (Studio City kot nekadnji Studio City, sic!), na drugi pa so napovedale mrežne oblike organizacije, ki danes prevladujejo na področju družbenih medijev. Na področju tekstovnih praks pa je bil ključen razmah kreativnega prisvajanja, tekstualne strategije, ki je omogočala oblikovanje kritičnega javnega diskurza in politične kritike v pogojih, ki so bili značilni za takratno Jugoslavijo in jih je Slavoj Žižek leta 1983 v okviru simpozija Kaj je alternativna opisal kot "imanentni cinizem oblasti," do danes pa so dosegli globalno prevlado. O tem posredno priča dejstvo, da so se podobne tekstovne prakse sočasno razvile v Sovjetski zvezi in drugih državah vzhodnega bloka, kjer so jih poimenovali "stjob", kasneje pa so se v obliki satiričnih informativnih oddaj, in še kasneje v obliki lažnih novic, razširile takorekoč širom sveta.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature:

18:00 Literarno novinarstvo: spoj novinarstva in literature – Leonora Flis (strokovno predavaje)

Ogledali si bomo literarno-novinarski pojav, imenovan literarno novinarstvo. Najprej nas bo zanimal zgodovinski razvoj tovrstnega pisanja, pogledali pa si bomo tudi konkretne primere tovrstnih besedil. Literarno novinarstvo ima najbolj bogato tradicijo v ZDA (Truman Capote, Norman Mailer, Tom Wolfe, Joan Didion, ...) vendar se bomo razgledali tudi po slovenskih literarnih novinarjih (na primer Ervin Hladnik Milharčič, Boštjan Videmšek). Literarno novinarstvo je žanr, ki združuje lastnosti novinarskega in literarnega pisanja. Gre za novinarska besedila, ki se berejo kot zgodbe. A v njih je vse res. Kakšno težo ima literarno novinarstvo danes, ko živimo v času t.i. "breaking news", potrebe po čim hitrejšem kroženju informacij? Kako besedila, ki terjajo čas in poglobljeno raziskavo, obstajajo v času, ki favorizira hitrost, šok in neprenehno sledenje sprotnemu dogajanju doma in po svetu? Več o tem v predavanju Leonore Flis ...

 

Bežeče sličice:

 

Slovenska kinoteka:

19:00 Retrospektiva: Puriša Đorđević

Pavle Pavlović, Puriša Đorđević, Srbija (Jugoslavija), 1975, 35mm, 1.37, barvni, 92', bp 

Delavec v kovinski industriji Pavle Pavlović v televizijski oddaji brez zadržkov govori o težavah svoje tovarne. Uprava mu podari stanovanje in Pavle Pavlović v zameno prekliče svoje izjave. Izgubi pa prijateljstvo in zaupanje kolegov. Začne spet na začetku: v drugem podjetju z delom in požrtvovalnostjo pridobi prijatelje, a tudi tu naleti na težave. Zgodba o mladem delavcu, ki postane v okolju, prežetem z malo korupcijo in zlorabo samoupravnih sloganov in zloma morale upornik, ki ga ne čaka dober konec. Ena najboljših vlog igralskega velikana Bekima Fehmiuja.
"Začetek poti tega filma ni bil srečen – prepovedali so ga in ga vrgli iz konkurence festivala v Puli. Pozneje so ga po Bekimovi zaslugi začeli prikazovati v tujini in preden je prišel v naše kinematografe, je doživel majhno cenzuro. A bili so fer, niso ga dosti skrajšali. Zgodilo pa se je nekaj zelo zanimivega – po naslovu filma v špici se pojavi stavek: 'Mnoge težave v tem filmu so rešila dejanja Zveze komunistov'." - Puriša Đorđević

21:00 Križev pot Martina Scorseseja/In memoriam: Michael Ballhaus

Zadnja Kristusova skušnjava (The Last Temptation of Christ), Martin Scorsese, ZDA/Kanada, 1988, 35mm, 1.85, barvni, 161', sp

Mladega mizarja iz Nazareta razjedajo ljubezen do bližnjih, strasti, strahovi, dvomi, upi in čudni glasovi, za katere ne ve, ali prihajajo od Boga ali demonov. Naposled si izbere svoje poslanstvo, vendar mora za izpolnitev slednjega premagati največjo skušnjavo vseh skušnjav: živeti življenje običajnega človeka. Kontroverzna adaptacija kontroverznega romana, še vedno prepovedana v nekaterih katoliških strahovladah.

 

Kinodvor:

17:30 Ameriška ljubica (American Honey), Andrea Arnold , Velika Britanija / ZDA, 2016, DCP, 163'

Surovo in neolepšano, a hkrati lirično in upanja polno popotovanje po robovih ameriške družbe pripoveduje zgodbo mladega dekleta, ki »najde ljubezen na brezupnem kraju«. Epski film ceste, ki ga poganjajo nalezljiv soundtrack, čudovita fotografija in izvrsten nastop mlade naturščice v glavni vlogi, je britanski režiserki Andrei Arnold (Akvarij, Viharni vrh) prinesel nagrado žirije na festivalu v Cannesu.

20:30 Festival Druga godba: Služkinja (Agassi), Park Chan-wook , Južna Koreja, 2016, DCP, 144'

S festivalsko vstopnico Druge godbe vstop prost.

Čutna, vizualno razkošna ljubezenska zgodba in nepričakovanih obratov poln triler korejskega mojstra Parka Chan-wooka (Stari). Priredba romana Sarah Waters o ženskem uporu moški nadvladi je doživela premiero na festivalu v Cannesu.

Mala dvorana:

19:30 Nisem tvoj zamorec (I Am Not Your Negro), Raoul Peck, ZDA / Francija, 2016, DCP, 95'
Globoko oseben, ganljiv in poetičen, a kot britev oster filmski esej prikaže Ameriko skozi oči ikone gibanja za pravice temnopoltih, karizmatičnega in vizionarskega Jamesa Baldwina. »Jaz nisem zamorec. Človek sem. Ampak če vi mislite, da sem zamorec, pomeni, da ga potrebujete. In vprašati se morate, zakaj.« Zmagovalec ljubljanskega Festivala dokumentarnega filma in nominiranec za oskarja za najboljši dokumentarec.

 

Komuna:

18:00 Koliba (The Shack), Stuart Hazeldine, drama

20:30 Kralj Artur: Legenda o meču (King Artur: Legend of the Sword), Guy Ritchie, Velika Britanija, Avstralija, ZDA