Mestne črvine

Oddaja
20. 2. 2017 - 16.30

Metelkova mesto: predpredpustni ponedeljek. Metelkovamesto počiva.

 

Glasba drugje:

 

Akademija za glasbo, Kazinska dvorana ob 19:30: Festival sodobne glasbe UNICUM 2017

Nova generacija Akademije za glasbo Ljubljana – skladbe za kitaro in čembalo

PROGRAM
Frank Martin, Pavel Šivic, Wolfgang Muthspiel, Leon Firšt, Richard Charlton,
Primož Ramovš, Ivo Petrić, Matej Kastelic

Vstop prost!

 

Prulček bar ob 20:00: Imre Poniklo (HU)

 

Klub ZOO od 20:00: Jazz Ponedeljek: 4in3+1!
Za nenavadnim imenom 4in3+1 se skriva zasedba, ki sicer igra in koncertira od leta 2011, a vendar so šele lansko leto po dveh letih priprav sestavili ploščo izdano pri Croatia Records z naslovom “Eat It, It’s Still Good." Prvotno so igrali kot trio, kjer je Joe Kaplowitz, odličen klaviaturist in dober znanec Kluba ZOO, igral tako bas kot tudi harmonijski oz. solo del, a se je kasneje pridružil še odličen Mario Bočič, član vrhunskega HGM Jazz orkestra Zagreb. Na koncertu bodo predstavili material iz plošče, jazz obarvan s soul, funk in blues elementi. Člani:
Mario Bočić /tenor saksofon
Joe Kaplowitz /hammond orgle
Borko Rupena /bobni
Davor Doležal /kitara

Vstopnina: prispevek

 

Orto bar ob 21:00: Bridear (Jap), metal

Vstopnina: 13 EUR na dan dogodka

Japonske metal bojevnice ustvarjajo power metal.
Poučeni o metalu na Daljnem vzhodu veste, da je Japonska svetu ponudila dejanske METAL bende, ne pa zgolj Babymetal. Tako smo dobili black metal legende Sigh, thrasherje Ritual Carnage in Sabbat, brezkompromisne blasfemike Abigail in Barbatos, kaj šele brutalneže Defiled in Coffins. A večina naštetih sodi že v kategorijo ''starejših'', Japonska pa vsekakor ima tudi veliko mladih sil. In ena izmed njih je tudi Bridear, ''all-women'' zasedba, ki prihaja iz mesta Fukuoka. Kvintet je začel igrati leta 2011 in do zdaj izdal dva singla, en EP ter dolgometražni prvenec Baryte.
Glasbeno se Bridear naslanjajo na NWOBH in dvojni kitarski napad, medtem ko je predvsem ritmično in tudi atmosferično zadeva precej bolj moderna. Tudi vokalno ne pričakujte tribute zasedbi Arch Enemy ali pa Huntress, vsekakor pa vokalistka ne ponuja pretirano nežnih vokalnih pasaž.
 

Teater, gledališče in odrske deske:

 

Mali oder LGL ob 17:00: Akvarij

Vodna pustolovščina v preprostem jeziku znanosti in predmetnega gledališča prikazuje zgodbo o Malem in Velikem, o potovanju, srečevanju in poslavljanju. Dogajanje poteka v steklenem tanku, podobnem akvariju, kjer predmeti oživijo med brbotajočimi .

Vodna pustolovščina v preprostem jeziku znanosti in predmetnega gledališča prikazuje zgodbo o Malem in Velikem, o potovanju, srečevanju in poslavljanju. Dogajanje poteka v steklenem tanku, podobnem akvariju, kjer predmeti oživijo med brbotajočimi mehurčki, pretakajo se skrivnostne tekočine in rojevajo zvoki življenja.

Elementi kombinirane otroške igre ustvarjajo nov svet iz praznine in dolgčasa. Igranje je raziskovanje in vaja za polno življenje. Je trdo otroško delo, ki krepi osredotočenost in razvija osebne veščine. Igrivo učenje, navdihnjeno v kopalni kadi in na poletni plaži kot prostorih otroške igre, začinjene s ščepcem kemijskega laboratorija, skuša najmlajšim gledalcem pojasniti, da no prijateljstvo lahko živi v srcu, da so vezi nevidne in da je (za)misel najdragocenejše seme razvoja. Obenem pa jim želi približati znanost na ravni praktičnega poskusa, ki vzpostavlja slikovite prostore nenavadne naravoslovne pustolovščine z ekološko razsežnostjo.

"Wide Eyes" je produkcijski projekt evropske mreže Small Size, ki umetniško raziskovanje posa otrokom in razvija posebno strokovno znanje na področju uprizoritvenih umetnosti za zgodnja otroška leta. "Wide Eyes" ponazarja radovedne otroške oči, ki zvedavo pogledujejo v svet. To je tudi skupno izhodišče ustvarjalcem 17 partnerjev iz 15 evropskih držav, katerih nastanek predstav so v procesu ustvarjanja zaznamovala različna srečanja, izmenjave idej in delavnice. Vseh petnajst produkcij bo v začetku leta 2018 predstavljenih na zaključnem dogodku projekta v Galwayu na Irskem.

V sodelovanju s projektom Znanost na cesti (ZnC). Gre za projekt promocije znanosti, ki sta ga ob pokroviteljstvu Slovenskega akademskega tehniško-naravoslovnega združenja SATENA spomladi leta 2013 začeli raziskovalki na Institutu Jožef Stefan dr. Saša Novak in dr. Kristina Žagar. Namen je javnosti predstaviti pomen znanosti za gospodarstvo in družbo ter dosežke in rezultate, ki Slovenijo umeščajo med razvite države.

Miha Golob je gledališki in lutkovni režiser, ki je v minulih nekaj letih tako v tujini kot doma prejel vrsto nagrad na področju lutkovne režije in avtorstva. Njegovi koncepti se pogosto naslanjajo na idejo preigravanja in raziskovanja raznolikih stilov predmetnega gledališča.

Vstopnina: 5.00 €

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir

Veličastnih 7, Ta hud abonma in za izven, Festival Tolstoj, iskalec resnice
Režija: Silviu Purcărete

Sporočilo obiskovalcem ponedeljkove predstave Vojna in mir

Predstava Vojna in mir je bila 23. januarja zaradi izpada elektrike na območju UE Ljubljana Center žal prekinjena. Elektro Ljubljana se je trudil po najboljših močeh, da bi vzpostavili normalno stanje, vendar bi po vrnitvi električne energije vse naprave potrebne za izvedbo predstave potrebovale preveč časa za vzpostavitev.

Iskreno se opravičujemo za neljubi dogodek in prosimo za razumevanje.

Že kupljene vstopnice veljajo za današnji nadomestni termin. Kako sta možni dve predstavi istočasno na istem odru pa je problem, katerega rešitev trenutno še iščemo.

Trajanje tri ure in polurni odmor
Po romanu Leva Tolstoja

Prevajalka Jana Pavlič z uporabo prevoda Vladimirja Levstika
Avtor dramatizacije in režiser Silviu Purcărete
Scenograf, kostumograf in oblikovalec luči Dragoş Buhagiar
Skladatelj Vasile Șirli
Dramaturginja Eva Mahkovic
Lektorica Tatjana Stanič
Oblikovalec videa Matej Šmuc
Asistenta režiserja Tin Grabnar, Dorian Šilec Petek
Asistentki dramaturginje(študijsko) Nataša Berce, Katja Markič
Asistentka scenografa in kostumografa Gordana Bobojević

Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom

Zasedba
Viktorija Bencik Emeršič (Nataša Rostova starejša)
Ajda Smrekar (Nataša Rostova mlajša)
Jana Zupančič (Nataša Rostova starejša, Helena Kuragina)
Judita Zidar (grofica Rostova)
Nina Valič (Marja Bolkonska)
Petra Govc (gospa Karagina)
Pia Zemljič (Mademoiselle Bourienne)
Eva Jesenovec (Sonja Rostova)
Jette Ostan Vejrup (knežna Catiche, stara hišna Kondratjeva, dr. Metivier)
Mirjam Korbar Žlajpah (Kneginja Drubecka)
Miranda Trnjanin k. g. (Vera Rostova)
Marko Mandić (Andrej Bolkonski)
Matej Puc (Pierre Bezuhov)
Jernej Šugman (Marja Dmitrijevna Apraxina, Nastasja Ivanovna, general Kutuzov, grof Rostopčin)
Bojan Emeršič (grof Rostov, Makar Aleksejevič)
Boris Ostan (Napoleon Bonaparte, stari Bolkonski, Šinšin)
Janez Škof (Tolstoj, Vasilij Kuragin)
Jure Henigman (car Aleksander, Anatol Kuragin, volk)
Sebastian Cavazza (Fjodor Dolohov)
Aljaž Jovanović (Nikolaj Rostov)
Gregor Gruden (Boris Drubeckoj)
Vojko Zidar (grof Bezuhov, Danila, Oskrbnik Alpatič, Miša strežaj)
Blaž Dolenc (AGRFT)
Matej Zemljič (AGRFT) (Petja Rostov)
Tines Špik k. g. (Vasilij Dmitrič Denisov)

Tolstojeva dela so velikanske freske sveta. Kar sedemkrat je prepisal ep Vojna in mir, skice in beležke zanj so polnile visoke omare. "Vsako umetniško delo doseže najvišjo stopnjo tedaj, ko človek pozabi na njegov umetni nastanek in občuti njegovo bivanje kot resničnost. Pri Tolstoju je to vzvišeno slepilo večkrat popolno." (Stefan Zweig)

Romunski režiser Silviu Purcǎrete, ki živi v Franciji ter ustvarja v najuglednejših opernih in gledaliških hišah vsega sveta, se bo skupaj s slovenskimi igralci in s svojimi stalnimi umetniškimi sodelavci junaško lotil priredbe in uprizoritve tega dela. "Vojna in mir, o katerih govorimo, sta iz iste snovi. Prve ni brez drugega. Mir se rodi iz vojne in tako že tudi sam vsebuje njene zasevke," pravi Purcǎrete. Pomembna iztočnica za številne Purcǎretove predstave je občutenje apokalipse, tisti trenutek, v katerem človek skorajda opusti upanje na odrešitev; ravno v tem ključnem trenutku se začnejo njegovi bogati gledališki svetovi.

Vojna in mir bo osrednji dogodek festivala Tolstoj, iskalec resnice, ki smo ga za leto 2017 zasnovali v Cankarjevem domu. "Nasilje, čustva in krutost gledalce popeljejo na prav posebno potovanje, kjer lahko na lastni koži občutijo vero, upanje, bolečino in ljubezen," so zapisali leta 2012, ko je Goethejev in Purcǎretov Faust očaral obiskovalce mariborske Evropske prestolnice kulture.

Vstopnina: 15, 19, 21, 25, 13 EUR

mala scena od 20:00: Kinderland

Liliana Corobca se je rodila leta 1975 v kraju Săseni (Călăraşi) v Moldaviji. Po študiju na Fakulteti za filologijo Moldavske državne univerze v Kišinjovu je leta 2001 doktorirala iz humanistike na Univerzi v Bukarešti. Kot avtorica in urednica se je ukvarjala z medvojnim romunskim romanom, protikomunističnim izseljenskim gibanjem in komunistično cenzuro. Napisala je romane Negrissimo (2003, moldavska in romunska nagrada za najboljši knjižni prvenec), Un an în Paradis (Leto v raju, 2005) in Kinderland (2013). Za odlomek iz Kinderlanda je leta 2014 prejela kristal Vilenice, leto kasneje pa je tej ugledni mednarodni nagradi sledila slovenska izdaja romana, ki je v prevodu Aleša Mustra izšla pri založbi Modrijan. Tako je Liliana Corobca postala znana tudi med slovenskimi bralci.

Moldavija, ki leži med Romunijo in Ukrajino, velja za najrevnejšo evropsko državo. Njeni prebivalci množično zapuščajo svoje domove in odhajajo v tujino za boljšim zaslužkom, doma pa ostajajo njihovi otroci, ki odraščajo prepuščeni sorodnikom, sosedom in samim sebi. Z romanom Kinderland, ki je postavljen na moldavsko podeželje in govori o treh prav takšnih otrocih, je Liliana Corobca vznemirljivo popisala ta pereči problem moldavske družbe. Pripovedovalka zgodbe, dvanajstletna Cristina, mora postati mama sebi in bratoma, potem ko sta starša odšla s trebuhom za kruhom v tujino.

Odrska priredba romana, ki jo je po romanu Liliane Corobca napisal Andrej Jaklič, stavi na igriv in odrsko poraben dogajalni okvir. V življenje Cristine in njenih bratcev, osemletnega Dana in štiriletnega Marcela, namreč vstopamo skozi igro iz naslova romana, ki v gledališkem kontekstu dobi povsem nove razsežnosti. "Mislila sem, da Kinder pomeni ›jajce‹," razmišlja sestra in "mama" Cristina. "Potem nam je neki otrok iz tujine povedal, da pomeni ›otrok‹, in nas naučil igrico Kinderland, v kateri imajo otroci vloge starejših." Dramatizacija sledi toku romana, vendar njegova poglavja zgošča in prepleta, jih prevaja v dialog in prilagaja pravilom igre v igri. Na ta način vzpostavi zanimivo odrsko zgodbo o treh otrocih, ki v vlogah odraslih delijo vsakdanje radosti in skrbi, skrbijo drug za drugega, premoščajo pasti odraščanja in hrepenijo po vrnitvi svojih staršev.

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Antigona

"Iz modrih ust izvira slavni rek: kogar je bog udaril s slepoto, vidi večkrat dobro v tem, kar je zlo."

Antigona je poleg Kralja Ojdipa najpomembnejša med sedmimi ohranjenimi Sofoklovimi tragedijami, zmeraj znova in v vsakem zgodovinskem trenutku drugače vredna uprizarjanja. Tako rekoč večno jo delajo njeni dramski liki z naslovnim na čelu, klasična zgradba, vprašanja, ki jih postavlja, in odgovori, ki jih daje sama, še bolj pa tisti, ki jih poišče vsakokratna dramaturško-režijska postavitev: razmerje med napisanimi in nenapisanimi zakoni, obseg človekovih (tudi mrličevih) temeljnih pravic, moč argumenta in argument moči …

Antigona kot upornica demonstrira svojo osebno voljo nad državnim ukazom. Popolnoma se zaveda, kaj pomeni njeno dejanje in kaj tvega z njim. Je spodbuda za njeno dejanje res pravica mrtvega brata do pokopa? Če gre Antigoni samo za to, da opravi obred za umrlim bratom, da bo šla lahko njegova duša onkraj, zakaj izvede pokop dvakrat? Dejstvo, da opravi obred dvakrat, odpira druge možne interpretacije.
Kreontov argument, da Polinejk ne zasluži pokopa, ker je izdajalec, morda ni povsem prepričljiv, vendar tudi Antigonin argument, da je mrtve treba pokopati, ker to zahtevajo starodavni (božji) zakoni, vzbuja pomisleke. Verjetno gre za nekaj več kot pokop mrtveca ali posmrtno kazen. Živi so tisti, ki spoštujejo zakone ali jih ne spoštujejo. Pri tem je morda pomembnejše, kdo se mora komu podrediti. Čigavi zakoni so veljavni in kdo ima zadnjo besedo.
Eduard Miler

Veliki oder ob 19:30: Vojna in mir

Vojna in mir (prva knjižna objava 1869) Leva N. Tolstoja je s svojimi impresivnimi tisoč petsto stranmi tako rekoč pojem vsakršne obsežnosti. In čeprav je obdobje, v katero je umeščeno dogajanje, razmeroma kratko (1805–1812, v epilogu še 1820), je vtis epske širine neizpodbiten. Kljub natančno določenemu zgodovinskemu okviru in kljub opisom realnih dogodkov, podprtim z množico avtentičnega dokumentarnega gradiva, pa delo Vojna in mir ni le kronika nekega časa, ni zgodovinski roman, temveč je roman o zgodovini ali, natančneje, roman o vprašanju, kdo ustvarja zgodovino ter kakšna je v tem neobvladljivem in neustavljivem toku posameznikova odgovornost. Tej temi se je avtor zlasti v drugi polovici romana posvetil neposredno in izrecno v smislu filozofije zgodovine, v zgodbi o treh široko razvejenih aristokratskih družinah pa jo je obdelal tudi povsem konkretno. Iz ozadja razkošno zajetega konteksta izstopajo značajsko markantne osebe, katerih dejanja, razmisleki, dvomi in spoznanja zrcalijo vso kompleksnost, celo anarhičnost dinamičnega časa, in ob velikopoteznem zamahu, ki poskrbi za konsistentnost celote, se avtorju z nezmotljivim čutom za dramatično posreči ustvariti serijo razgibanih, prepričljivih prizorov, katerih občečloveška vsebina nas nagovarja še danes. Mir, ki ni nikoli zares mir, bitke, ki besnijo na oddaljenem ozemlju, zlovešči kremplji vojne, ki se stegujejo vse do odmaknjenih podeželskih posestev in velemestnih salonov … Zveni znano?

Velika dela fascinirajo. Ta fascinacija je nevarna, saj zaradi nje sanjamo o nemogočem. Kako na odru v samo nekaj urah poustvariti tako bogato in prostrano delo, kot je Tolstojev roman? Roman, pri katerem je njegova dolžina celo vir njegove lepote, bogastva in resnice. Roman, ki ga je nemogoče povzeti. Roman, poln nežnosti in krutosti, ki na ozadju velikanske zgodovinske freske prinaša izvirno in cinično meditacijo o tragičnosti zgodovine. Na odru ne bomo videli natančne kronologije tragičnih usod Bolkonskih, Rostovih, Bezuhovih in drugih ruskih aristokratov znotraj vrveža napoleonskih vojn. Niti vseh zapletenih ljubezenskih zgodb v primežu časa in nesreč. Niti vseh političnih kombinacij, ki vznikajo in se obnavljajo v neprestano trgajoči se Evropi. Uprizoritev ne bo nikakor mogla nadomestiti branja romana. Vabim vas torej, da ste priča, kako lahko v domišljiji skupine umetnikov danes odzvanjajo nekatere figure in dogodki Evrope, kot jo je pred 150 leti opisal veliki pisatelj. Njegovo sporočilo ni preveč spodbudno: vojna in mir, o katerih govorimo, sta iz iste snovi. Prve ni brez drugega. Mir se rodi iz vojne in tako že tudi sam vsebuje njene zasevke.
Silviu Purcărete

mala drama ob 20:00: Art

Odpade.

 

KOŽ ob 18:00: Dr. Dušan Rutar : Logika, um in čustvena inteligenca, predavanje

Tokrat bo predavatelj tokrat govoril o tem, zakaj logika ni isto kot inteligenca. V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.

Brez vstopnine

 

Kavarna Union od 18:00: Vojna vse spremeni, pogovor

Vabljeni na pogovor ob izidu spominov hčere in sina znamenitega univerzitetnega profesorja prava, obtoženca na Nagodetovem procesu dr. Borisa Furlana. Knjigi Stashe Furlan Seaton Vojna vse spremeni in Aljoše Furlana Domov sta več kot le pričevanje o tragični zgodbi slovenske družine v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Razkrivata tudi usodo naroda, ki mu je bil zaradi ideološke in človeške zaslepljenosti iztrgan pomemben intelektualen potencial.

Presunljiva in tragična usoda družine Furlan bo nedvomno trajno zapisana v narodov spomin. Ne le zaradi hudih življenjskih preizkušenj očeta Borisa, matere Ane, hčere Staše ter sinov Aljoše in Boruta, ampak tudi zaradi dediščine, ki smo jo z zgodbo družine Furlan dobili Slovenci kot narod. Ideološka izključljivost, ideološko sumničenje in sprenevedanje niso zapečatili le usode Furlanov kot posameznikov. Simbolično so zaznamovali tudi usodo naroda, ki mu je bil iztrgan pomemben intelektualen potencial in s tem narejena globoka zareza v narodovo duhovno rast. Ogorčenost nad ideološko in človeško zaslepljenostjo takratnega časa je zato upravičena.
Knjigi Vojna vse spremeni in Domov Stashe Furlan Seaton in Aljoše Furlana, hčere in sina slovenskega pravnika dr. Borisa Furlana, obtoženca na Nagodetovem procesu, sta spodbuda, da se ju naučimo prepoznavati in uspešno zoperstavljati tudi v sedanjosti. Razkrivata del zgodbe ene od slovenskih družin v "skrajno nasilnem obdobju še ne tako oddaljene slovenske preteklosti" (dr. Peter Vodopivec).

Stašino in Aljoševo pričevanje bodo v širši zgodovinski in družbeni kontekst umestili trije vidni slovenski zgodovinarji – dr. Aleš Gabrič, raziskovalec novejše slovenske kulturnopolitične in kulturne zgodovine, predvsem odnosa politike do intelektualcev, dr. Bojan Godeša, raziskovalec druge svetovne vojne in z njo povezanih problemov na Slovenskem in v širšem jugoslovanskem okviru, ter dr. Peter Vodopivec, avtor spremne besede h knjigi Vojna vse spremeni. Pogovor bo vodila Darja Groznik.

Brez vstopnine

 

Zgodovinski atrij, Mestna hiša od 18:00: Samooskrba in razvojne možnosti vzhodnega dela LJ, okrogla miza

Pogovor bosta vodila prof. Christoph Luchsinger (Technische Universität Wien) in podžupan MOL za urbanizem prof. Janez Koželj (Univerza v Ljubljani).

Udeleženci: predstavniki udeležencev mednarodne poletne delavnice evropskega projekta TEMPUS-SEHSI iz vseh sodelujočih univerz (Ljubljana, Dunaj, Split, Valencija, Kharkiv, Lviv, Odessa, Pridniprovska, Winterthur).

Mednarodna okrogla miza je zaključni dogodek razstave Poti k samozadostnosti, ki predstavlja rezultate triletnega evropskega projekta TEMPUS-SEHSI, temelječega na izvedbi mednarodnih poletnih delavnic za učitelje, učiteljice, študente in študentke arhitekture ter urbanizma iz univerz v Avstriji, Hrvaški, Sloveniji, Španiji, Švici in Ukrajini. Vsako leto so udeleženci delavnic izdelali študije in načrte za mesto, kjer so gostovali. Leta 2014 so izdelali načrte za Valencijo, leta 2015 za Split in leta 2016 za Ljubljano. Vodilna tema poletne delavnice v Ljubljani je raziskovanje modela samooskrbnega mesta na primeru vzhodnega dela Ljubljane vzdolž Litijske ceste med Fabianijevim mostom in Janškim hribovjem.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Klub CD ob 19:00: En Tolstoj ali dva, predavanje

Festival Tolstoj, iskalec resnice
Predava: dr. Michel Aucouturier

V sodelovanju s Francoskim inštitutom v Sloveniji

Ko govorimo o Tolstoju, imamo običajno v mislih dva človeka: na eni strani velikega romanopisca, avtorja romanov Vojna in mir in Ana Karenina, ter na drugi misleca, pridigarja, apostola novega krščanstva, ki vodi k zavračanju struktur sodobne družbe. Ta kontrast utemelji velika moralna in verska kriza, ki jo je Tolstoj doživel pri petdesetih in ga je najprej peljala do tega, da je zavrgel svoj pisateljski opus, ter nato do snovanja in pridiganja svoje moralne in verske doktrine. Vendar ta kontrast ne upošteva enotnosti protislovne osebnosti, v kateri sta združeni izredni in hkrati nasprotni si sposobnosti: želja po abstraktnem oziroma diskurznem razmišljanju in čustvenost, ki jo žene globoka intuicija o življenju.

Predavanje bo skušalo osvetliti, kako se v tolstojevskem opusu nenehno prepletata abstraktno umovanje (Pascalov esprit de géométrie) in intuitivno dojemanje (Pascalov esprit de finesse) oziroma razum in srce.

Dr. Michel Aucouturier jeprofesor ruske književnosti na ženevski univerzi (1960–70) in na pariški Sorboni (1970–2001) ter avtor dveh knjig o Tolstoju, dveh knjig o Pasternaku, esejev iz literarne zgodovine (Ruski formalizem, 1994; Socialistični realizem, 1998) in številnih prevodov, predvsem ruskih pesnikov (Pasternak, Ahmatova, Mandelstam).

Vstopnina: 5, 3 EUR

 

Trubarjeva hiša literature:

17:00 Kakšna naj bi bila evangelijska identiteta? – Trubarjevo omizje

Omizje bo uvedel kratek razmislek Matjaža Črnivca na temo dveh "modelov" evangelijske identitete. Obravnavali bomo tudi dokument "Capetownska zaveza" (angl. The Cape Town Commitment), ki je bil sprejet na Tretjem lausanskem kongresu za svetovno evangelizaicjo v Cape Townu v Južni Afriki oktobra 2010. Dokument velja za reprezentativno besedilo evangelijskega samorazumevanja na globalni ravni. Podvprašanja, ki si jih bomo zastavili na omizju: kdo so evangelijski kristjani, gre za gibanje ali za cerkveno denominacijo oziroma skupino denominacij, kaj je značilno za evangelijsko verovanje, kaj je značilno za evangelijsko prakso, kako evangelijski kristjani razumejo Cerkev.

19:30 Zmenek z glasbo in besedo - Matej Krajnc

Februarski Zmenek z glasbo in besedo nas tudi tokrat nagovarja v duhu slovenskega kulturnega praznika. Ob deseti obletnici posebne izdaje "Krsta pri Savici" (Sanje, 2007) vam bomo pripravili glasbeni recital songov iz istoimenske predstave v avtorstvu in izvedbi Mateja Krajnca, ki je pred desetimi leti pospremila izid knjižice.

 

Bežeče sličice!!!

 

Festival gorniškega filma:

LINHARTOVA DVORANA, CANKARJEV DOM:

18:00 Ti, 6' Thyself

Dežela Udegov, 26' Strana Udehe

Sveta (ne)sveta reka, 60' Holy (un) Holy River

20:00 Šerpa - Spor na Everestu, 96' Sherpa - Trouble on Everest

 

KOSOVELOVA DVORANA, CANKARJEV DOM:

18:00 Legendarni Drenovci, 50' Legendary founders of the Dren Society

Sfinga, 20'(retrospektiva) Sfinga

20:00 Neznano, 4' The Unknown

Kul očka, 11' Rad Dad

Bigmen, 18' Bigmen

Igrišče odraslih otrok, 47' La cour des grands

 

SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ, MOJSTRANA:

18:00 Divja Albanija - V deželi orla, 44' Wild Albania – In the Land of the Eagle

Dolomiti - V hramu junakov, 52' The Dolomites – In the Heroes’ Garden

 

 

Slovenska kinoteka:

18:00 Večer SFA: Filmi Damjana Kozoleta

Slovenka, Damjan Kozole, Slovenija, 2009, 35mm, 2.35, barvni, 88' 

Ljubljana 2008. Slovenija predseduje Evropski uniji. Aleksandra je stara 23 let, študira angleščino. Doma je iz manjšega mesta. Pripravlja se na diplomo. Nikomur se niti sanja ne, da ima v oglasniku oglas pod šifro "Slovenka" in da se prostituira. Spretno manipulira z ljudmi okoli sebe, laže, tudi krade in sovraži mamo. Edini, ki ga ima zares rada, je oče. Aleksandra ima načrte za življenje, ki pa ni tako enostavno, kot si predstavlja.
»Slovenka je portret izgubljenega mladega človeka, ki je v sporu s samim seboj in svetom. Napol ženska, napol otrok, ki izgubi odnos do realnosti in do lastnega telesa. Ker, kot pravi, hoče nekaj imeti od življenja.« Damjan Kozole
Program sta pripravila Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS in Vertigo.

20:00 Večer Društva slovenskih režiserjev

Podelitev strokovnih nagrad

Podelitev strokovnih nagrad Društvo slovenskih režiserjev bo slovenskim režiserkam in režiserjem že tretjič podelilo Štigličeve nagrade: enemu ali eni za življenjsko delo na področju filmske režije, najmanj dvema in največ petim pa za izjemno režijo posameznega AV dela v preteklem letu. Ne zamudite priložnosti, da med nagrajenci pozdravite svojega favorita!
Brezplačne vstopnice

 

Kinodvor:

18:45 Neruda, Pablo Larraín, Čile / Argentina / Francija / Španija, 2016, DCP, 108'

Pablo Larraín (Klub, Jackie) ujame duha in persono velikega čilskega poeta in politika v stekleničko duhovite, energične in nekoliko nadrealistične antibiografije s pridihom filma noir.

21:00 Naši kratki 11, razno, Slovenija, 2016, DCP, 42'

Projekcija ob prisotnosti avtorjev in filmskih ekip!

 

Komuna:

18:00 Jackie, Pablo Larraín, ZDA / Čile / Francija, 2016, DCP, 99'

20:00 Manchester by the Sea, Kenneth Lonergan , ZDA, 2016, DCP, 137'

 

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness