PRava podoba ponedeljka

Metelkova mesto:

 

Jalla Jalla ob 20:00: Cool Kids Booking: United and Strong (hardcore, Berlin), PMX (punkrock, Perth)

 

Klub Gromka ob 20:00: Specialka: CINDY LEE (Can) + THE LUYAS (Can) + DENIS KATANEC (Hr)

>> Tokrat specializiramo kar v ponedeljek. Da se teden lažje začne!

CINDY LEE (Maple Death Records, Kanada)
Kaj je in kaj ni Cindy Lee? Potem, ko je bend Women praktično razpadel na odru, sta se brata Flegel razšla. Matt je ustanovil zasedbo Viet Cong pozneje preimenovano v Preoccupations, Pat, sicer frontman benda Women pa se je dokončno predal srcelomeči Cindy Lee.
Cindy Lee je temačna, intenzivna in eksperimentalna pot lepote, pobega, obžalovanj in izgub. Je v meglo zavita skrivnost, ki je obenem jasna in prijetna ter srhljivo nalezljiva. Zaznamujeta jo dva izida: “Act of Tenderness” in “Malenkost”. Prvega je leta 2015 Stereogum posadil na prvo mesto čudovite lestvice “Not On Spotify: 10 Great Off-The-Grid, Unofficial, Or Self-Released Albums Of 2015”, medtem, ko je eden najvplivnejših blogov naših glasbenih časov - Gorilla vs. Bear, kar oba albuma uvrstil na svojo lestvico 50. najboljših plošč leta 2015.
Album “Malenkost” je založba Maple Death izbrala za prvega v svoji novi seriji ponovnih izidov. Potem, ko so vse kasetne izdaje že davno pošle, bo “Malenkost” prvič zapisan na vinilu 7. aprila, z dodatkom - skladbo A Message From The Aching Sky.
Cindy Lee odpira vrata in kliče v samosvoj svet no wava, doo-woopa in hrupa.
THE LUYAS (Paper Bag Records, Kanada)
Še en skrit kanadski biser, ki sicer s prekinitvami obstaja že dobro desetletje, a je vmes iz tria prerasel v sekstet. Letošnji album “Human Voicings” je očarljiv izlet, ki dinamiko gradi nekje med atmosferičnim indiejem in krautrockom, ne boji se nenadnih preobratov in je lahko en hip prijetno topel, drug hip pa hladen ter temačen.
DENIS KATANEC (Hrvaška)
Denis je brez dvoma eden najposebnejših kantavtorjev regije. Njegov razpoznaven glas zaznamuje vse njegove projekte: Felon, Okanagan LTD in Klinika DK. Posnel je kopico albumov - od bendovskih do eksperimentalne serije “Sveska bijednih”, ko je albume napisal in posnel v 24 urah. Tokrat prihaja sam, v slečeni in iskreni solo izvedbi.
VSTOPNINA: 10 € na dan koncerta

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: Sun Matt meets Munchies Sound System Inna Dub Lab, Vol. 2 -Munchies Sound System je mlad kolektiv iz Pule. Fantje so se združili z namenom širjenja in promoviranja reggae glasbe in sound system kulture.

 

Glasba:

 

Klub ZOO od 20:00: Jazz Ponedeljek. Marko Čepak 4ET

Marko Čepak Maki /kitara
Dario Carnovale /klaviature
Simone Serafini /kontrabas
Aljoša Jerič / bobni

Marko Čepak oz. Maki pravi o sebi takole:
"...Na kitaro sem prvič zaigral pri desetih letih, ko sem se tudi vpisal v Glasbeno šolo v Sežani. Že takrat sem vedel, da bo kitara moja večna spremljevalka. Čeprav sem se po končani gimnaziji odločil za študij kemije v Ljubljani, je nikoli nisem izpustil iz rok. Leta 2008 sem se vpisal na tržaški glasbeni konservatorij Giuseppe Tartini in čez štiri leta magistriral na jazz oddelku. Vseskozi se posvečam jazz glasbi, jo razvijam in nadgrajujem z različnimi sodobnimi in inovativnimi prijemi. Zamisli se rojevajo tudi na glasbenih nastopih z različnimi znanimi glasbeniki in glasbenimi kolegi..."

Vstopnina: prispevek

 

Prulček Bar ob 20:00: Two Year Vacation (SWE)

Brez vstopnine

 

Teater, razstave, predavanja:

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 19:00: Človek, ki je gledal svet

Režija: Žiga Divjak

Dramaturgija: Katarina Morano

Igrajo: Sara Dirnbek k. g., Ivan Godnič, Anja Novak, Gregor Prah k. g., Katarina Stegnar, Matija Vastl

Človek, ki je gledal svet je avtorski projekt, ki izhaja iz občutka, da konec sveta ni samo apokalipsa, ki tam nekje čaka, da se bo zgodila, ampak je vseprisoten v mikrokozmosih ljudi, družin, posameznikov, brez glasu in mesta v svetu, ki se premika tako hitro, da praktično že miruje. Iz občutka, da se pelješ po dolgi dolgi cesti z avtomobilom, ki mu zmanjkuje goriva, avto vozi, goriva ni, cilja ni, postajališča ni. Avto pa kar pelje in pelje. Še malo potrpimo pa bo bolje. Še malo, še malo pa bo bolje. Pa je apokalipsa resnično stvar prihodnosti? 

Vstopnina: 15,50 EUR / 9,50 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Trač ali Mnogo hrupa za nič, komedija

Le kaj je tisti nič, okoli katerega se v tej Shakespearovi komediji zganja toliko hrupa? Je to trušč bitk, o katerih govorijo vojaki? Kje pa, saj so vsi čisto presrečni, da so spet doma v Mesini. Je to ljubezen na prvi pogled, ki začara mladega vojaka Klavdija, ko ugleda prelestno Hero? Nikakor. Hero mu ljubezen prav odkrito in nežno vrača. Niti ni ta hrup odmev glasnega zbadanja med svojeglavo Beatrice in nad ljubeznijo vzvišenim Benediktom, kajti njuno sočno pričkanje dozori v strastno ljubezen. Nič, ki povzroča ves ta hrup, so govorice, ki jih seje mrki in zli Don Juan. Z obrekovanjem Hero skorajda uniči dekletovo poroko, saj ženin Klavdijo nasede njegovim podtikanjem, sredi poročnega obreda odvihra iz cerkve ter pusti presenečeno nevesto samo pred oltarjem. Medtem dobro merjeni trač, da jo Benedikt na skrivaj ljubi, omehča trmoglavo Beatrice. Benedikt sam pa je prav tako žrtev govoric, kajti zaradi njih je vse bolj prepričan, da so Beatricine bodice v resnici samo zamaskirane ljubezenske izjave …
Mnogo hrupa za nič je ena izmed najbolj slavnih Shakespearovih komedij, ki jo bodo to pot odeli v bolj muzikalno opravo komedijski libretist Gašper Tič, skladatelj Davor Herceg in režiser Jaka Ivanc. Čedni mladi vojaki in lepa dekleta, dve prepleteni ljubezenski zgodbi, ščepec zlohotnega obrekovanja, nekaj spretnih spletk in za nameček še ples v maskah ob živi godbi – vse to preko smeha vodi srečnemu koncu naproti.

20:00 Kinderland

Liliana Corobca se je rodila leta 1975 v kraju Săseni (Călăraşi) v Moldaviji. Po študiju na Fakulteti za filologijo Moldavske državne univerze v Kišinjovu je leta 2001 doktorirala iz humanistike na Univerzi v Bukarešti. Kot avtorica in urednica se je ukvarjala z medvojnim romunskim romanom, protikomunističnim izseljenskim gibanjem in komunistično cenzuro. Napisala je romane Negrissimo (2003, moldavska in romunska nagrada za najboljši knjižni prvenec), Un an în Paradis (Leto v raju, 2005) in Kinderland (2013). Za odlomek iz Kinderlanda je leta 2014 prejela kristal Vilenice, leto kasneje pa je tej ugledni mednarodni nagradi sledila slovenska izdaja romana, ki je v prevodu Aleša Mustra izšla pri založbi Modrijan. Tako je Liliana Corobca postala znana tudi med slovenskimi bralci.

Moldavija, ki leži med Romunijo in Ukrajino, velja za najrevnejšo evropsko državo. Njeni prebivalci množično zapuščajo svoje domove in odhajajo v tujino za boljšim zaslužkom, doma pa ostajajo njihovi otroci, ki odraščajo prepuščeni sorodnikom, sosedom in samim sebi. Z romanom Kinderland, ki je postavljen na moldavsko podeželje in govori o treh prav takšnih otrocih, je Liliana Corobca vznemirljivo popisala ta pereči problem moldavske družbe. Pripovedovalka zgodbe, dvanajstletna Cristina, mora postati mama sebi in bratoma, potem ko sta starša odšla s trebuhom za kruhom v tujino.

Odrska priredba romana, ki jo je po romanu Liliane Corobca napisal Andrej Jaklič, stavi na igriv in odrsko poraben dogajalni okvir. V življenje Cristine in njenih bratcev, osemletnega Dana in štiriletnega Marcela, namreč vstopamo skozi igro iz naslova romana, ki v gledališkem kontekstu dobi povsem nove razsežnosti. "Mislila sem, da Kinder pomeni ›jajce‹," razmišlja sestra in "mama" Cristina. "Potem nam je neki otrok iz tujine povedal, da pomeni ›otrok‹, in nas naučil igrico Kinderland, v kateri imajo otroci vloge starejših." Dramatizacija sledi toku romana, vendar njegova poglavja zgošča in prepleta, jih prevaja v dialog in prilagaja pravilom igre v igri. Na ta način vzpostavi zanimivo odrsko zgodbo o treh otrocih, ki v vlogah odraslih delijo vsakdanje radosti in skrbi, skrbijo drug za drugega, premoščajo pasti odraščanja in hrepenijo po vrnitvi svojih staršev.

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Biblija, prvi poskus

"IOKANJE IMA ЈVOJ ZHAS, INU ЈMÉH IMA TUDI ЈVOJ ZHAS."

Izvajalci glasbe na posnetku: Branko Rožman, Štefica Stipančević (sopran), Eva Jurgec (oboa, kljunaste flavte), Kaja Novosel (flavta).

Velika in največja knjiga. In ta velika in največja knjiga je postajala vse večja in še večja. In še večja je postala. Postala je tako velika, da je bila že prevelika. In ko je postala prevelika, se je začela prazniti. In ko je postala še bolj prevelika, je postala tudi še bolj prazna. Napihovala in napihovala se je, ne da bi opazila, da se je skoraj povsem izpraznila.
Knjiga vseh knjig.
Na njenem skoraj povsem izpraznjenem pogorišču bomo iskali preživele. V nekdaj veliki, celo največji knjigi, v knjigi vseh knjig, v obljubi vseh obljub, v razočaranju vseh razočaranj, bomo iskali zgodbo – ali dve. Zgodbo – ali dve – bomo posvetili preživelim iz te zgodbe – ali dveh. Morda zgodbo o človeku, ki je verjel, pa ni imel v kaj verjeti, morda zgodbo o človeku, ki je živel, pa ni imel za kaj živeti. Morda o bogu, ki se je umaknil. Ali o tistem, ki se ni prikazal. Morda samo o tem, da je bog ves čas tu, da je bog prostor med mano in tabo, med nami in vami; in od nas je odvisno, če ga bomo znali napolniti – z božjim, ki je od nekdaj in za zmeraj zgolj prav ta medčloveški prostor, do kraja ranljiv. Krhek prostor. Prostor rana.
Jernej Lorenci, režiser

mala drama ob 20:00: Pomona

"Vse zlo je resnično."

Pomona je naslov nove britanske drame iz leta 2014, katere dogajanje je postavljeno v podzemlje, na temno margino družbe. Pomona je mitično nadrealna vizija družbe, ki jo eden najzanimivejših mladih dramatikov Alistair McDowall izpisuje v žanru trilerja.
Mlado dekle Ollie išče pogrešano sestro dvojčico in se ujame v sosledje dogodkov, ki jo potegnejo v skrivno betonsko osrčje mesta, imenovano Pomona. V podzemnem prostoru sodobnega mesta se končajo vse poti in iz njega izvirajo mnoge more. Poigravanje z idejo, da sredi mest, v danem primeru Manchestra, obstajajo skrivni svetovi, je pogosta znanstveno-fantastična tematika, ki pa jo McDowall razvija z vpeljavo igre vlog na podlagi srhljivih zgodb ameriškega avtorja H. P. Lovecrafta (1890−1937), znanega tudi kot "očeta sodobne srhljivke".

McDowall ustvarja svet, ki ne bi deloval tako dobro v nobenem drugem mediju kot v gledališču. V dramsko strukturo vpleta orodja, ki raziskujejo in poudarjajo gledališko specifiko. Pomona ima zelo samosvoj ritem, formo in potrebno igralsko dinamiko, ki so redkost v britanski dramatiki in dobrodošel izziv ustvarjalcem. Prav ta izvirna zasnova je prevzela britansko gledališko javnost ob krstni uprizoritvi leta 2014.
Drama Pomona je kot utrip, podaljšan in nalomljen, ki traja in se nikoli ne konča. Vse slabo je resnično in mesto je lahko peklensko. Kriminalka se pred gledalci odvija v shizofrenem zaporedju. Misli v njej so zelo premišljeno in napeto razpršene.
Jaša Koceli

McDowall z ekspresivno močjo v jasno strukturirani igri razkriva temen, pesimističen svet, v katerem so vrednote vprašljive in v katerem osamljena življenja kolobarijo v brezsmiselnih krogih. Legitimen portret urbane družbe v žanru grozljivke 21. stoletja.

 

Zgodovinski atrij, Mestna hiša od 18:00: Lesket ujetih trenutkov

Retrospektivna razstava fotografij fotografskega mojstra Boža Štajerja

Sto fotografskih podob fotografskega mojstra Boža Štajerja (1910–1967) bo od 9. do 30. maja 2017 na ogled na dveh lokacijah: v Zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana in preddverju Viteške dvorane Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Zgodovinski atrij Mestne hiše Ljubljana smo namenili predstavitvi šestih večjih sklopov: seriji Sečoveljske soline, seriji moških, ženskih in otroških portretov ter izbranih fotografij slovenske prestolnice Ljubljane in znanih slovenskih kiparjev med ustvarjanjem. V preddverju Viteške dvorane Muzeja razstavljamo trideset izbranih fotografij filmskih prizorov in fotografije, posnete med snemanjem osmih slovenskih filmskih uspešnic.

Brez vstopnine

 

Kino Šiška ob 20:00: Luka Uršič: The People Are Dreaming, likovna razstava

Umetnik Luka Uršič, sicer tudi član zasedbe Your Gay Thoughts, v novih delih ponuja vstop v vizualno pripoved čutnih in racionalnih zaznav, ki se kopičijo v osebi.

Scenske postavitve interpretirajo umetnikov notranji doživljaj, ki v včasih bolj, drugič manj močnih sunkih sestavlja njegove sanje, vizije. Majhne dimenzije dela ustvarijo popolno okolje za individualen in intimen pristop h komunikaciji s podobami.

Kuratorka: Anja Zver.

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: Dr. Miha Javornik : Ruski kulturni razvoj, predavanje

Kako se je oblikovala ruska nacionalna in kulturna identiteta od sprejema krščanstva v 10. stoletju ter kako se je posledično prelamljala v številnih umetno zamišljenih posegih v naravni kulturni razvoj? V čem bi lahko bila specifika ruske duše? V razmisleku bo predavatelj spregovoril o tem, kaj naj bi opredeljevalo pojem ruskosti oz. t. i. slovanske duše. Če in ko govorimo o ruskosti, moramo vedeti, da gre za stalnico, ki vsakič znova priča o tem, kako je predstava o ruski nacionalni identiteti ostajala enaka, kljub spremembam, ki jih je ruska kultura doživljala v stoletjih: ruskost bistveno opredeljuje razmerje med slavjanofilstvom in zahodnjaštvom. To je znak nihanja ruske duše, ki je vseskozi razpeta med azijske in evropske kulturne vrednote, in to se ponavlja vse od sprejema krščanstva v Kijevski Rusiji do prelomov v času zmede (smuta) po smrti Ivana Groznega, preko evropeizacije Petra Velikega do Sovjetske zveze, za katero se zdi, da je edino logična in pričakovana ruska nacionalna in kulturna tvorba.

Brez vstopnine

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 21:00: Samoumevni svet, pogovor

Gost: Miha Blažič - N'toko 

Vodi: Erik Valenčič

Erik Valenčič se bo pogovarjal z Miho Blažičem - N'tokom, slovenskim hip hop glasbenikom, kolumnistom in aktivistom, ki je pri založbi Mladinska knjiga nedavno izdal knjigo Samoumevni svet. Namen pogovora bo seciranje aktualnega družbenega stanja z umetniškega, s političnega in, razumljivo, človeškega vidika.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature:

18:00 Yarden – literatura in delavski boj (literarni dogodek)

Yarden je avtobiografski roman švedskega pesnika in pisatelja Kristiana Lundberga, v katerem je v izčiščenem ter izjemno lirskem jeziku upodobljen vsakdan pristaniškega delavca. V besedilu prihaja do besede delo. Prvoosebni pripovedovalec se je kot delavec brez stalne zaposlitve znašel na obrobju sodobne švedske družbe, ki že kar pregovorno velja za utrdbo države blaginje... Yarden torej slikovito predstavlja tisto, kar občuti vse večje število delovnih ljudi: podvrženost vse večjemu izkoriščanju. Aktualne spremembe delovnih režimov, ki jih je prinesla logistična revolucija, so na eni strani zaostrile pogoje dela in delavskega organiziranja, na drugi strani pa prinesle nove možnosti za delavski upor.

20:00 Pogovorni cikel o »novi dramatiki« – Simona Hamer (strokovni pogovor)

Tretji del pogovornega cikla o tekstualnih in uprizoritvenih strategijah t.i. nove dramatike nadaljujemo preglejevsko in grumovsko. Gostili bomo Simono Hamer, letošnjo Grumovo nagrajenko, s katero bomo raziskovali poskuse redefiniranja protokolov umetnosti, ki s performativnimi gestami ciljajo na preseganje golih estetskih odločitev. Pri tem se ne bomo zamejili samo na njene dramske tekste, temveč tudi na delo, ki ga je opravila kot dramaturginja, performerka in soavtorica (ne)dogodkov. Nenazadnje pa se bomo dotaknili še njenega nagrajenega teksta Razglednice ali Strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni, ki svoje upovedovanje pelje skozi tehnologijo, skozi poblisk, neizgrajenost in razsrediščenost. Pogovor bo vodila Alja Lobnik.

 

Bežeče sličice!!!

 

Festivalna dvorana, Pionirski dom ob 19:00: Zaključek festivala Film na oko 2017
Zvečer v Festivalni dvorani Pionirskega doma zatvoritev ljubljanske edicije 3. mednarodnega festivala za mlade Film na oko.

Osrednji dogodek bo seveda filmska projekcija - prav v Sloveniji bomo imeli mednarodno premiero belgijskega dokumentarca Frederike Migom Si-G (2017).
Ad astra per aspera ali kako se tudi najbolj depriviligiranim uresničijo sanje, če si jih le drznejo sanjati. Navkljub temu, da niti sami ne verjamejo povsem vanje.
Ganljivi portret 13-letne belgijske raperke Cansu Gulal aka Si-G o njeni poti na raperski Olimp.

Posebej veseli smo, da bosta na zaključku prisotni obe osrednji ustvarjalki filma - režiserka Frederike Migom in mlada nadarjena raperka Si-G aka Cansu Gulal osebno!

Mlada festivalska žirija bo v večeru izbrala še zmagovalni film festivala, Si-G nam bo predstavila del svojega glasbenega ustvarjanja, festival pa bomo sklenili na sproščenem druženju ob pogostitvi.

Vstop prost. Vabljeni!

Ker ... Vse je enkrat film!

 

 

 

Slovenska kinoteka:

 

19:00 Večer SFA: 72. letnica osvoboditve izpod nacizma

Živela svoboda, Rajko Ranfl, Slovenija (Jugoslavija), 1987, 35mm, 1.66, barvni, 96'

Ostarelega Repovža (Boris Juh) ob obletnici osvoboditve intervjuva televizijska novinarka. V nasprotju z njenimi pričakovanji, da bo slišala zanosno pripoved pogumnega revolucionarja, ji Repovž s šaljive plati predstavi dogodke ob koncu vojne in tik po njej. Burka o razprtijah na vasi ob koncu vojne, posneta po romanu Miloša Mikelna Kako se je naša dolina privadila svobodi. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

21:00 Ita Rina 110

Ita Rina – filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood, Marta Frelih, Slovenija, 2016, DCP, 16:9, čb, 82', sp

Dokumentarni film govori o prvi slovenski igralki, ki je zaslovela po vsem svetu. Ida Kravanja, rojena leta 1907, znana kot Ita Rina, je postala slavna v Evropi in še posebej v Franciji z vlogo v filmu Erotikon (1929) režiserja Gustava Machatyja. Na vrhuncu slave se je poročila in zavrnila povabilo v Hollywood. Zatem se je pojavila v nekaj nemško-jugoslovanskih koprodukcijah, vendar je njena slava počasi zbledela.
Projekciji sledi predstavitev in pogovor s filmsko ekipo.

 

Kinodvor:

17:00 Ko ljubezni ni več (L'Économie du couple), Joachim Lafosse, Francija / Belgija, 2016, DCP, 100'

Joachim Lafosse (Najini otroci) razpre široko paleto silovitih čustev, ki jih iz nekoč ljubečega para iztisne ločitev.

19:00 Komedija solz, Marko Sosič, Slovenija, 2016, DCP, 76'

Komedija solz z bridkim humorjem postavlja zrcalo sodobni družbi, ki jo razjedajo sovraštvo, rasizem in ksenofobija.

20:45 Neznanka (La Fille inconnue), Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne, Belgija / Francija, 2016, DCP, 107'

Belgijska mojstra socialnega realizma brata Dardenne (Fant s kolesom, Dva dneva, ena noč) sta z napeto, sočutno ter psihološko izostreno preiskavo osebne in družbene odgovornosti ustvarila svojo različico detektivke.

Mala dvorana:

18:00 Nisem tvoj zamorec (I Am Not Your Negro), Raoul Peck, ZDA / Francija, 2016, DCP, 95'

Globoko oseben, ganljiv in poetičen, a kot britev oster filmski esej prikaže Ameriko skozi oči ikone gibanja za pravice temnopoltih, karizmatičnega in vizionarskega Jamesa Baldwina. »Jaz nisem zamorec. Človek sem. Ampak če vi mislite, da sem zamorec, pomeni, da ga potrebujete. In vprašati se morate, zakaj.« Zmagovalec ljubljanskega Festivala dokumentarnega filma in nominiranec za oskarja za najboljši dokumentarec.

20:00 Dan osvoboditve (Liberation Day), Uģis Olte, Morten Traavik, Norveška / Latvija / Velika Britanija / Slovenija, 2016, DCP, 100'

Glasbeni dokumentarec o zgodovinskem koncertu skupine Laibach v Severni Koreji.

 

Komuna:

17:00 Pasji smisel življenja (A Dog’s Purpose), Lasse Hallstrom, ZDA, komična drama

19:00 Komedija solz, Marko Sosič, Slovenija, Italija

20:30 Mama (Ma ma), Julio Medem, Španija, ZDA, drama