Vpliv razvoja sluzastih krastač na ljubljanjske luknje v torek!

Metelkova:

 

A-Infoshop ob 19:00: Zadružna Veganska večerja

Zadruga Urbana – mala urbano-agrarna platforma - vabi na benefit vegansko večerjo.
Ker nam je počil lonec za žganjekuho, mi pa se nismo želeli odpovedati mikroprodukciji žganja, bomo tokrat zbirali prispevke za pokritje stroškov novega. Mogoče bo kakšno šilce žganja na ogled, sicer pa vas bomo poskušali prepričati s pestro kulinarično ponudbo. Najverjetneje boste jedli:
- zelenjavno juho (mogoče s čemažem)
- pražen krompir s hrustljavim sejtanom in omako ter mešano solato (mogoče regrat)
- jabolčno sladico (bodisi štrudelj bodisi biskvit)
Zadružni pozdrav!

 

Jalla Jalla ob 20:00: Jalla's Grind Fest special: Grind Your Job Away: Dzhumagaliev (UK/Cyprus), CxBxFxIxHxFxLxFxRxE (UK)

 

11. obletnica Tovarne ROG:

Med letom 2006 in 2017 se je beseda Rog že neštetokrat prevalila po ustih tistih, ki so aktivni del avtonomne tovarne in tistih, katerim ta predstavlja neprespane noči ali neuspele projekte. Ker pa so besede čudna reč in se spreminjajo s časom, ima danes beseda Rog s številnimi predavanji, delavnicami, koncerti, skupščinami, športnimi in umetniškimi prireditvami drugačen zven kot ob začetkih. Vse bolj postaja simbol neke drugačne Ljubljane, kakršne si mestne oblasti ne znajo zamisliti, kot tudi simbol upora in iskanja drugačnih družbenih odnosov.
Tudi letos bomo praznovali obletnico in odprli vrata, da pokažemo Rog tistim, ki nas ne poznate in tistim, ki iščete novo v že poznanem. Praznovanje bo potekalo 11 dni, s središčnim dogodkom v soboto 25.3., ko bodo odprti vsi prostori in bo v duhu pomladanskih piknikov zaživelo tudi dvorišče tovarne.
Ker pa smo se letos znašle v posebnih okoliščinah in prihodnosti Roga ne diktira le naše ustvarjalno delo, ampak tudi bitka z mestno občino, bomo prihodke od obletnice namenili kritju visokih sodnih stroškov, ki so doleteli našo skupnost. Ne bomo torej le zganjale nostalgije, ampak predvsem načrtovali, kako preživeti gentrifikacijo in vse več ljudem omogočiti uporabo Avtonomne Tovarne še naslednjih 11 let.
Obletnica bo potekala od 20.3 do 1.4. - 11 dni za 11 let (čeprav je to zares 13 dni, ampak eden od teh je dan norcev, tako da to ne velja, 12 je pa magično število in se lahko naredi nevidno).
Program se bo sproti še dopolnjeval!
14:00-16:00/ Cirkus v Rogu, Cirkusarna NaokROG - Aerial silks dance practice (gitana angela)
17:00-18:30/ Fuzbal plac, 1. Nadstropje - Gibanje osvobaja: Rog fu gibanje in telovadba
18:00-20:00/ Cirkus v Rogu, Cirkusarna NaokROG - Aerial silk workshop (Danijela Zajc).
19:00-20:30/ Fuzbal plac, 1. Nadstropje - Gibanje osvobaja: Rog fu gibanje, telovadba, fis kultura itd. ..
19:00 – 03:00/Second Home - Nowruz * Nauruz * Nooruz * Nawroz * Newroz *Nevruz - Iransko novo leto. https://www.facebook.com/events/401219746909407/
19:00/ Živko Skvotec - film: Elio Petri: Delavski razred gre v raj (La classe operaia va in paradiso, Elio Petri, 1971)

20:00/ Second Home - Kurdish and Arabic dance class
 

 

Glasba izven:

 

Vodnikova domačija Šiška ob 19:00: Martin Ramoveš Band

Koncert ob izidu albuma Astronomi

Na svetovni dan poezije vabimo na večer poezije, glasbe in stripa.

Predstavili bomo ploščo Astronomi kantavtorja Martina Ramoveša, ki bo izšla na dan dogodka! in predstavlja njegovo bolj umirjeno plat. Za razliko od prejšnjih bendovskih albumov, jo je tokrat posnel sam. Kljub temu se za 'krstno uprizoritev' albuma pripravlja presenečenje - pesmi bo odigrala celotna udarna zasedba Martin Ramoveš Band.

Med koncertno izvedbo svežega albuma bomo spremljali projekcijo stripov, ki jih je Martin Ramoveš narisal po besedilih pesmi.
Deset pesmi z zgoščenke v prav toliko poglavjih tvori eno stripovsko pripoved. V njej veveričji junak v iskanju izginulega drevesnega zaveznika potuje po skrivnostnih prizoriščih pesmi. Prispodobe iz verzov dobijo vizualno podobo v najrazličnejših junakih: Tundra, Odjuga, netopirji in, ne nazadnje, astronomi, so le nekateri izmed njih.
Sledil bo krajši pogovor o nastajanju stripov, avtor pa bo tistim, ki boste želeli, z veseljem tudi kaj narisal v vaš izvod albuma.

Dogodek pripravljamo v sodelovanju z Martin Ramoveš Band.

Brez vstopnine

 

Grand hotel Union, Modri salon ob 19:30: Evropski dan stare glasbe

KO EVROPSKI BAROK SREČA ORIENT

Ansambel Nova Schola Labacensis želi s koncertnim povezovanjem baročne evropske in orientalske glasbe predstaviti medkulturno bogastvo in raznolikost v medsebojnem dialogu izročil Vzhoda in Zahoda.V prvem delu programa bomo predstavili vrhunce evropske baročne glasbe skladateljev J.-B. Lullya, H. Purcella, C. Monteverdija in G. G. Kapsbergerja, v drugem delu pa uglasbene klasične arabske andaluzijske poezije muwašahat ter izbrane skladbe afganistanskega, perzijskega in otomanskega izročila, ki sta ga med drugimi soustvarjala tudi moldavijski knez Dimitrie Cantemir in poljski glasbenik Ali Ufki Bey (Wojcieh Bobowski) na sultanovem dvoru v Istanbulu.

Koncert je posvečen spominu na odličnega pevca Marjana Trčka in njegov nepozabni lirični tenor.

Koncertni program:
Jean-Baptiste Lully: Marche pour la Cérémonie des Turcs
Jean-Baptiste Lully: Sè que me muero de amor
Jean-Baptiste Lully: Sarabande (1er Air des Espagnols)
Henry Purcell: Music for a while
Henry Purcell: Chaconne Two in One upon a Ground
Henry Purcell: Beauty, thou Scene of Love
Giovanni Girolamo Kapsberger: Capona
Claudio Monteverdi: Sì dolce è'l tormento
Giovanni Girolamo Kapsberger: Canario & Felici gl'animi
Dimitrie Cantemir: Makam rast "Murass'a"
Afganistanska pesem: Bya Ke Borem Ba Mazar
Perzijska pesem: Dokhtar-e Boyer Ahmadi
Arabska instrumentalna skladba: Doulab
Arabska muwašah: Lamma bada yatathaana
Tanburi Džemil Bey: Longa Nihavent
Arabska muwašah: Billadhi askara
Ali Ufki Bey: Nikriz Peşrev

Izvajalci:
Tadeja Pance: sopran, tamburin, činele, tanpura
Blažka Gaberc: kljunaste flavte
Tomaž Šinigoj: viola d'amore, baročna violina
Miha Šinigoj: viola da gamba, baročni čelo, afganistanska sarinda
Vasja Štukelj: turške pavke kudüm, tabla, arabski riqq, perzijski daf, okvirni boben, šekere
Žiga Kroflič: guiterne, baročna kitara, saz
Marko Angelski: teorba, mandolina
Boris Šinigoj: umetniško vodstvo, arhilutnja, baročna kitara, arabska lutnja, afganistanski rubab

Brez vstopnine

 

Slovenska filharmonija, Dvorana Slavka Osterca ob 19:30: Koncert slovenskih samospevov

Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran
Gaiva Bandzinaitè, klavir
Program:
Marij Kogoj (red. Jakob Jež):
Samospevi iz zapuščine:
Stopil sem na tihe njive (Silvin Sardenko)
Ah, ne verjemi (Ivan Cankar)
Matija Bravničar:
Skozi gozd je šel (Dragotin Kette)
Še veš, ko si prinesla mi jasmin (Karel Destovnik Kajuh)
Pesem matere treh partizanov (Karel Destovnik Kajuh)
Materi padlega partizana (Karel Destovnik Kajuh)
Kje si mati? (Karel Destovnik Kajuh)
Josip Pavčič:
Ženjica (Ferdo Kozak)
Uspavanka II (Oton Župančič)
Ciciban – Cicifuj (Oton Župančič)
Marijan Lipovšek:
Tebi (Oton Župančič)
Melanholija (Alojz Gradnik)
Osamljena (Kitajska lirika - Alojz Gradnik)
Marij Kogoj (red. Jakob Jež):
Predanost (Fritz Lienhard, prev. Pavel Oblak)
Zanka (Silvin Sardenko)
Samospev je glasbena zvrst, ki je trdno zasidrana v zgodovini slovenske glasbe, njegovi začetki pa segajo v sredino 19. stoletja. Péta beseda je bila namreč eno najmočnejših sredstev za izražanje notranjih razpoloženj in za širjenje narodno prebudnih idej. Zaradi precej preprostega kompozicijskega stavka so tedaj samospeve pisali tudi glasbeno manj izobraženi skladatelji, izvajali pa ljubiteljski glasbeniki. Na prelomu iz 19. stoletja v 20. so postopoma izgubljali čitalniškega duha in še desetletja ostali zvrst, ki je pritegovala slovenske skladatelje. Med pomembne ustvarjalce slovenskega samospeva 20. stoletja lahko uvrstimo tudi Marija Kogoja, Matijo Bravničarja, Josipa Pavčiča in Marijana Lipovška, katerih dela so na sporedu današnjega koncerta.
Marij Kogoj (1892–1956) se je samospevu zapisal že v zgodnjem ustvarjalnem obdobju, z njim pa je skladateljsko pot tudi strnil. Umetniku izrazito ekspresionističnih nazorov je ta zvrst ponujala največ možnosti za izpoved globoke osebne intime. Napisal jih je sedemindvajset in dokumentirajo razvojno pot njegove samosvoje glasbene govorice, katere osrednje estetsko merilo je bil vedno notranji izraz. Samospevi z nocojšnjega sporeda sodijo med samospeve iz zapuščine, ki jo je uredil Jakob Jež. Stopil sem na tihe njive (1914) je zgodnje delo mladega samouka, zaznamujeta ga prepletenost teksture in zgoščena harmonska zasnova. V samospevu Predanost, ki je nastal med študijem na Dunaju (1914–1918), je čutiti vpliv mentorja Franza Schreckerja. Skladbe Ah, ne verjemi (1920), Zanka in Vrnitev z izčiščenim kompozicijskim stavkom opazno nakazujejo skladateljeva zrela dela: široka melodika postaja bolj vznemirljiva, harmonska struktura kromatizirana, v ospredje stopa polifoni stavek, tonalna trdnost je močno razrahljana, formalni skelet ohlapen, a še vedno jasen. Zadnjih deset samospevov je Kogoj napisal po operi Črne maske (1929), v njih pa se že kažejo znaki duševne bolezni, ki mu je iz rok iztrgala še neizpeto ustvarjalno pero.
Kogojev tesni prijatelj je bil Matija Bravničar (1897–1977), skladateljski samouk, ki je v svet umetnosti vstopil po prvi svetovni vojni. Vanj ga je vpeljal prav Kogoj, njegov edini glasbeni mentor. Že prej je Bravničar napisal več miniatur, klavirskih skladbic in samospevov, a jih je vrsto let varoval "v predalu", skrite pred javnostjo. Svoje skladateljske ambicije je potiskal ob stran, vse dokler skladbe niso prišle v roke Kogoja; on je poskrbel za njihovo javno izvedbo (prvič leta 1925) in s tem mladega Bravničarja predstavil slovenskemu napredno mislečemu umetniškemu krogu. Med te zgodnje, danes malo znane skladbe sodi izrazito ekspresionističen in globoko subjektiven samospev Skozi gozd je šel (1923), v katerem sta formalna zasnova in harmonski tok popolnoma podrejena glasbenemu izrazu. Več odmevnosti je doživel ciklus samospevov Šest Kajuhovih (nocoj bomo slišali le štiri), ki je nastal po daljšem skladateljskem molku kot odziv na grozote druge svetovne vojne. Kontrast med starim in novim postane precej manj izrazit, saj se Bravničar odpove ostrini in napetosti glasbenega izraza, ki je zdaj bolj objektiven.
Povsem drugačen od Kogojevega in Bravničarjevega je bil kompozicijski stavek Josipa Pavčiča (1870–1949), skladatelja, ki je na prehodu v 20. stoletje tlakoval pot sodobni slovenski glasbeni kulturi, a ostal zvest poznoromantični miselnosti – modernejši kompozicijski tokovi ga nikdar niso zanimali. Pavčičeva temeljna dejavnost je bilo sicer pedagoško delo, pomembna pa je tudi njegova skladateljska zapuščina. Slovensko glasbeno literaturo je obogatil s klavirskimi skladbami, zbori in samospevi. Med temi izstopajo uglasbitve pesmi iz zbirke Ciciban Otona Župančiča: odlikujejo jih tankočutnost in izvirnost v izrazu, oblikovna zaokroženost ter tehnično dodelana in samostojna klavirska spremljava, ki priča o avtorjevi pianistični podkovanosti. Skladatelj se je znal vživeti v vsebinski značaj in razpoloženje pesniške predloge ter jo ustrezno glasbeno oblikovati. Poleg dveh Župančičevih uglasbitev, Uspavanka II (posvečena "malemu Cicibančku Samčku Hubadovemu") in Ciciban – Cicifuj (obe 1917), bo na programu še samospev Ženjica (1921) na besedilo Ferda Kozaka.
Med Pavčičeve najuspešnejše učence sodi Marijan Lipovšek (1910–1995), ki prav tako nikdar ni radikalno opustil tradicije. Razpetost med starim in novim se v njegovih skladbah kaže v sodobni glasbeni govorici, ki je v kompozicijskem pogledu zasidrana v glasbenem izročilu preteklosti. Skladatelj je želel biti v izrazu svoboden, a ne za vsako ceno sodoben. Njegove skladbe so po značaju ekspresionistične, v rabi sredstev pa neoklasicistične. Posebno naklonjen je bil Lipovšek vokalni glasbi in velja za mojstra samospeva. Podpisal se je pod obsežen opus samospevov, posvečal pa se jim je predvsem v zgodnjem in poznem ustvarjalnem obdobju. Prve skladbe za glas in klavir, napisane med letoma 1925 in 1930, je zbral v zbirki Devet samospevov (izdana je bila leta 1952). Vanjo sodijo tudi samospevi Tebi, Melanholija in Osamljena. V njih se razkrivajo razvojne stopnje avtorjevega zrelega kompozicijskega sloga: harmonski stavek se postopoma približuje svobodni tonalnosti, v trden skelet uokvirjena formalna zgradba se tesno prilagaja vsebini predloge. Vokal, ki ima izrazito deklamativno vlogo, je nosilec literarnega sporočila, glasbeni izraz pa prinaša bogato zasnovana klavirska spremljava.

 

Kavarna Slamič ob 20:00: Marko Hatlak " KAPOBANDA" - Dodatni koncert

Marko Hatlak - harmonika, vokal

Goran Bojčevski - klarinet

Miha Meglič - kitara

Rok Hozjan - kontrabas

Skupina Kapobanda je živahna etno zasedba, v kateri muzicirajo odlični glasbeniki Marko Hatlak, Goran Bojčevski, Miha Megliče in Rok Hozjan. Večinoma prekaljeni v Terrafolku in tudi uveljavljeni solisti, ti štirje glasbeniki navdušujejo s prepletom različnih glasbenih slogov, od balkanske in klasične glasbe do klezmerja in tanga.

Člani zasedbe Kapobanda ustvarjajo nepredvidljivo čustveno atmosfero balkanskih napevov. Preizkušajo hitrost svojih prstov ter meje svojih instrumentov skozi preplet solističnih melodij. Poslušalci nikakor ne ostanejo ravnodušni ob zvokih harmonike in glasu, klarineta, kitare in kontrabasa. Sveža etno zasedba Kapobanda si z vrhunskim ustvarjalnim zagonom dovoljuje spajanja različnih glasbenih področij in na humoren način poslušalcu ponudi nepozabno glasbeno doživetje.

Vstopnina: 15 EUR

 

Hostel Celica od 21:00: Sozvočja sveta – BorZ & Afrobeat-Funk-Blues project

Bor Zakonjšek - avtor glasbe, bobni, električna kitara
Miha Kraker – električna kitara
Aljoša Struga – električni bas
Jasna Kmetec - saksofon
Bor Zakonjšek, bobnar, kitarist in avtor glasbe, je svojo glasbeno pot začel že v zgodnjih letih. Kot soustanovitelj in član zasedbe Moonlight Sky je koncertiral doma in v tujini. Svojo pot je nato nadaljeval z lastno zasedbo CikCak, v kateri je izpostavljal predvsem svoj žanrsko zanimiv "afriški" stil, ki ga je črpal iz glasbe severno-malijskih blues kitaristov kot so Ali-Farka-Toure, Baboucar Traore ter zasedbe Tinariwen. Tokrat se v zasedbi z Afrobeat-Funk-Blues projektom predstavlja v sveži bendovski postavi z glasbeniki iz različnih glasbenih svetov.

Sledil bo Celični Etno jam.

Brez vstopnine

 

Prulček Bar ob 20:00: Midnight Lightning

> udarni blues rock trio v Hendrix maniri

Midnight Lightnin' - Udarni Acid Rock trio. Projekt, ki ga je zasnoval kitarist in vokalist Julijan Erič skupaj z Zlatkom Djogičem in Mihatom Ribaričem z željo po improvizaciji in na novem osmišljanju duha Hendrixove glasbe. Pričakujte ekstatično stanje ter divji ritem.

Julijan Erič - Kitara, vokal
Zlatko Đogič - bobni, vokal
Miha Ribarič - bas kitara.

Brez vstopnine

 

Klub CD ob 20:00: Cankarjevi torki – Brizani Project + Chris Lightcap Bigmouth

Brizani Project: Imer Traja Brizani, bas, klaviature; Armando Brizani, klaviature; Miha Hawlina, saksofon; Igor Bezget, kitara; Nino Moreškič, tolkala; Žiga Kožar, bobni
Bigmouth: Chris Cheek in Tony Malaby, tenorski saksofon; Craig Taborn, klavir, klaviature; Chris Lightcap, bas; Gerald Cleaver, bobni

Večer bo potekal v dveh delih. Romski jazzovski glasbenik Traja Brizani, ki ima za sabo celo paleto prepoznavnih sodelovanj s tujimi umetniki od Esme Redžepove do Petra Erskina in še več izdanih albumov, bo predstavil svoj najnovejši projekt. Bigmouth je nedvomno ena od "kraljevskih skupin" novega jazza iz New Yorka. Toliko pohval koncertov in odličnih recenzij dveh izdanih albumov najbrž ni osvojil noben jazzovski glasbenik v zadnjem času. Spevni in melodični jazz, ki si ga lahko žvižgaš za dobro jutro, je plod premišljenih harmonij in ritmov, ki delujejo osvežujoče, ne da bi se silili v sredinskost. Skladbe ostajajo na robu, a so tako pretkano oblikovane, da zlahka odprejo še tako zamašeno uho. Odlična novica je tudi to, da v Ljubljano prihaja prvotna zasedba Bigmouth.

Klub CD, 14, 11* EUR ter brezplačen kozarec vina po koncertu

 

Orto bar ob 21:00: Predizbori ŠOU

BITKA BENDOV- TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIH SKUPIN

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, v želji po večji vključenosti mladih v slovensko glasbeno sceno, pripravlja prvo tekmovanje mladih neuveljavljenih glasbenih skupin. Z razpisom bodo mladi glasbeniki pridobili zasluženo pozornost javnosti, saj se bodo lahko predstavili pred veliko publiko na predizborih v Orto baru ter na finalnem koncertu na Študentskem kampusu. Zmagovalcem bo omogočeno snemanje EP-ja v profesionalnem snemalnem studiu ter zagotovljena osnovna promocija in predstavitev samega izdelka na večjih festivalskih odrih in na klubski sceni, svojega zmagovalca pa bodo izbrali tudi predstavniki Radia Študent.

Razpis se pričenja 15. februarja in bo trajal vse do 8. marca. Sprejete bodo vse popolne prijave, ki bodo zadostovale nekaj vnaprej postavljenim pogojem – vsaj polovica članov mora imeti v študijskem letu 2016/17 status dijaka ali študenta, oziroma mora biti vsaj polovica članov stara med 15 in 26 let (torej morajo biti rojeni met letoma 1991 in 2002).

Predstavnik skupine mora izpolniti prijavnico, ki jo najde na spletni strani razpisa. Zatem bo štiričlanska komisija do 12. marca na podlagi prispelih prijav izbrala dvanajst najboljših skupin, ki bodo napredovale v naslednji krog tekmovanja. Predizbori bodo potekali v Orto baru 21. in 28. marca ter 4. aprila. Na vsakem predizboru bodo sodelovale štiri glasbene skupine, vsaka bo imela 30 minut časa, da navduši komisijo in publiko. 60 odstotkov glasov bo imela štiričlanska komisija, sestavljena iz že uveljavljenih predstavnikov glasbene industrije, 40 odstotkov pa publika s pomočjo glasovalnih lističev. Cena vstopnice za večere predizborov bo simboličnih 2 evra, denar od prodanih vstopnic pa bo v celoti razdeljen med izvajalce. Zmagovalci predizborov se bodo nato pomerili v velikem finalu, ki bo 25. aprila na Študentskem kampusu v Ljubljani.

Zmagovalec natečaja Največja Bitka Dijaških in Študentskih Bandov Slovenije 2017 bo prejel snemanje EP-ja, na katerem bo največ šest skladb, izdajo le tega na fizičnem nosilcu zvoka (CD), v nakladi 200 kosov, ter promocijo izdelka, ki jo bo zagotovil ŠOU v Ljubljani. Izmed dvanajstih skupin bo svojega zmagovalca izbral tudi Radio Študent.

Prijave in dodatne informacije najdete na in na Facebook strani

Brez vstopnine

 

Teater, odrske deske, gledališče, in...:

 

Lutkovno gledališče Ljubljana:

Preddverje Malega odra ob 17:00: Po lutkovni poti

Voden ogled delavnice LGL in Lutkovnega muzeja

Ob svetovnem dnevu lutk se bomo odpravili po Lutkovni poti. Dobimo se v preddverju Malega odra LGL, odkoder bomo odšli v delavnico gledališča, kjer izdelujemo lutke. Spoznali bomo postopek restavriranja lutk in skrb za ohranjanje lutkovne dediščine. Potem se bomo sprehodili na Ljubljanski grad, kjer si bomo ogledali Lutkovni muzej.

Vstopnina: 5.00 €

Veliki oder ob 17:00: Zverjasec, lutkovna predstava

Miška je lačna. Lakoto ji, tako kot vsaki miški, najbolje potešijo lešniki. Takšni najslajši, ki rasejo v gozdu. Gozd pa je poln najrazličnejših lačnih plenilcev. Tu je prihuljena in zvita lisica, pametna in samozavestna sova ter zapeljiva in vi

Miška je lačna. Lakoto ji, tako kot vsaki miški, najbolje potešijo lešniki. Takšni najslajši, ki rasejo v gozdu. Gozd pa je poln najrazličnejših lačnih plenilcev. Tu je prihuljena in zvita lisica, pametna in samozavestna sova ter zapeljiva in vitka kača – vse bi jo rade za erjo. Da bi se jih rešila uporabi domišljijo in pamet. Izmisli si zverjasca: "Ima postrani kremplje, grozne obrvi, čekane, pomarančne oči, črn jezik v gobcu …, najraje pa je lisice na žaru, sladoled, namočen v sovjem soku, in pražene kače." Lisica, sova in kača se prestrašijo in hitro najdejo takšno ali drugačno opravilo, češ da se jim mudi domov. V resnici pa jih je strah. Že se zazdi, da je miški uspelo prelisičiti živali, ko se v zgodbi zgodi nov preobrat. Pred miško stoji pravi zverjasec – prav takšen kot ga je oblikovala v svoji domišljiji. Torej resnično obstaja? In zelo zelo je lačen. Bo miška dovolj iznajdljiva, da bo ugnala tudi njega?

Zverjasec je zgodba, polna preobratov, humorja ter odličnih rim angleške pisateljice in pesnice Julie Donaldson. V LGL je zaživela v režiji Jaka Ivanca ter v prevodu in adaptaciji pesnika Milana Dekleve. Zato se poleg napete zgodbe o tem, kako se premaga strah obeta še čisto pravi muzikal s pesmimi, ki si želijo postati enako popularne kot je popularna zgodba o zverjascu.

Predstava Zverjasec je uprizorjena na podlagi slikanice Zverjasec, © ilustracije Axel Scheffler (1999), © besedilo Julia Donaldson, izdana pri Macmillan Children’s Books, London, slovenski založnik Mladinska knjiga (2010).

Vstopnina: 5.00 €

Oder pod zvezdami ob 18:00: Male kraljice

Cecilija je pesnica, ima roza lase in svobodne nazore in je noseča. Wendy je grda, ima slabo kožo, slabe lase, slabo telo, še kar slabe obleke in slabe ocene. Regina je kraljica: najlepša, najuspešnejša, najbolj ambiciozna in najpametnejša med tr .

Cecilija je pesnica, ima roza lase in svobodne nazore in je noseča. Wendy je grda, ima slabo kožo, slabe lase, slabo telo, še kar slabe obleke in slabe ocene. Regina je kraljica: najlepša, najuspešnejša, najbolj ambiciozna in najpametnejša med tremi, ima dolge lase, mami ji je v outletu Barberino kupila Prada hlače. Regina, Cecilija in Wendy so bile rojene v poznih devetdesetih, odraščale pa so po letu 2000. Že od šestega leta imajo skvod Nicki. Skvod ima načrt. Regina ima starejšo sestro Almo, Cecilija starejšo sestro Taro, obe sta stari okrog trideset; zanju predstavljata odraslost, morebitno prihodnost, skratka realnost. Tara ima otroke. Alma rada misli, da ima kariero. Včasih sta pripadali zdaj razpadlemu dekliškem gangu One More Time.

Skvod Nicki je svet, v katerem je prihodnost samo na pol cepljena na realno, cilji so visoki, ideali otročje čisti, porazi nemogoči, kompromisov pa sploh ni. Starejši sestri – kot reakcija na brezkompromisnost Nicki punc – pomenita deziluzijo. Da se poglobi časovna premica o generacijah sodobnih malih kraljic in njihovem odraščanju, izgubljanju stika z mladostnimi jazi, napredovanju v času, sta kot zoom in zoom out prisotni mlajša in starejša različica tega, kar bi vsaka od kraljic lahko kdaj bila. 

Za projekt je ključna množica referenc iz sodobne vizualne umetnosti, socialnih omrežij in popkulture, kot primarni nebesedni/performativni izraz pa je uporabljen tudi gib.

Jaša Koceli, režiser mlajše generacije, je v lanski sezoni v našem gledališču režiral uprizoritev Neli ni , s katero je pokazal izjemen posluh za današnjo odraščajočo generacijo; to poznavanje se bo zagotovo pokazalo tudi v predstavi Male kraljice. 

Vstopnina: 5.00 €

 

Kino Bežigrad ob 19.00: Sarajevska audicija, komedija

Po razprodani predstavi ponovno v Kinu Bežigrad, kjer vas bo Željko Ninčić s svojo ekipo imenitno zabaval in navduševal. Smeh do solz je zagotovljen!

Komedija Sarajevska audicija je nadaljevanje avtorskega, režiserskega in igralskega dela Željka Ninčića, ki je eden od ustvarjalcev originalne predstave iz leta 1984. Gre za eno izmed najbolj priljubljenih predstav, saj sta si jo v zadnjih 30. letih ogledala več kot 2 milijona gledalcev iz nekdanje Jugoslavije. Slovenci smo se z njo srečali leta 2002, ko si jo je v Kinu Šiška ogledalo 15.000 ljudi.

Vstopnina: Od 16 eur dalje

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Maratonci tečejo častni krog, režija Matjaž Šmalc

Kultna komedija

Maksimiljan Topalović, 126 let, sin velikega Pantelejmona, hrom v obe nogi, ne more govoriti, skoraj povsem gluh, Božo Okorn

Aksentij Topalović, 102 let, sin nepokretnega Maksimiljana, hrom v eno nogo, slabih živcev, Bojan Vister

Milan Topalović, 79 let, Aksentijev sin, mož, ki ima glavno besedo v družini, Saša Klančnik

Laki Topalović, 44 let, Milanov sin, od vseh v družini največ dela, Srečko Laki Kermavner

Mirko Topalović, 24 let, sin marljivega Lakija. Družinski problem, Elias Rudolf

Kristina, velika ljubezen najmlajšega Topalovića, po srcu seveda dobra, Nina Igrutinovič

Stane Satan, Mirkov prijatelj. Čista baraba. Zase bi dal vse, Samo Ravnikar

Bili Kobra, družinski in poslovni prijatelj Topalovićev, Tomaž Urgl

Olga, dela pri družini Topalović, Stanetova punca, nežno bitje, Pika Mihelič

Povožen možakar, Jože Pavšič

Črno komedijo Dušana Kovačevića Maratonci tečejo častni krog, nekateri označujejo tudi kot grotesko ali absurdno dramo, kjer je avtor irealnost odnosov prevedel v realnost življenjskih situacij.

Družina Topalović je v nekih težkih časih našla pravi posel. Iz tega posla so naredili družinsko pogrebno podjetje in v njem je mladi up, ki pa ne želi slediti tem načrtom. Kot vsi mladi se tudi najmlajši Mirko Topalović upira sistemu, medtem ko ženski v drami nemo spremljata svoje moške in trpita v svojem srcu. Nežna tragika je upanje v humorju robustnih moških Topalovićev. Seveda Mirko spozna, da je bolje, če se prepusti na milost in nemilost svojim najbližjim ter sprejme, kar mu je od rojstva namenjeno. S tem izgubi možnost mladostnega popotovanja, a ostaja mu eksistenca in ironija, da je v življenju vse mogoče, če to sprejemaš naravno in s kančkom posmeha.

Režiser Matjaž Šmalc se je odločil za prevod Primoža Viteza, ki nam še močneje približa problematiko sodobnega podjetništva, kar nam črne komedije nikakor ne postavlja samo južneje od nas, temveč neposredno med nas.

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Faust

Avtorska interpretacija velike klasične dramske pesnitve

Režiser Tomaž Pandur se ponovno sooča z enim največjih evropskih mitov. Čeprav Faustova zgodba temelji na srednjeveški legendi o človeku, ki je prodal dušo hudiču, pravzaprav govori o občutkih odtujenosti sodobnega človeka in o njegovi potrebi po razumevanju sebe in sveta v širšem kontekstu univerzuma.
Pandur z alkemičnim procesom preobraža Faustovo legendo v intelektualno in emocionalno atmosfero našega časa in konstruira svojo lastno poezijo in resnico. Ob večnem boju proti vseprisotnemu zlu poudari neskončno hrepenenje po vsem, kar nam je nedostopno ali nedosegljivo: po družini, ljubezni, mladosti, lepoti.
Vstop v območje magije, v pokrajine kozmičnih sfer, Faustu za trenutek omogoči doživetje in dopolnitev, ljubezen, oblast in moč, a s krvjo podpisana pogodba z Mefistom, ali s samim seboj, ga na koncu vrne v njegovo samoto, starost in minljivost življenja.

mala drama ob 20:00: Ljudski demokratični cirkus Sakešvili

"Kdo vendar smo?"

V Dramo prihaja z nagrado Slavka Gruma za leto 2016 nagrajen Ljudski demokratični cirkus Sakešvili iz totalitarne državice, kjer je vse omejeno in regulirano. Celo za samozadovoljevanje, samomor ali srečo je treba imeti bon. Enakost je prignana do konca, niti spolov ni več, ljubezen pa je ena sama, do "doživljenjskega" predsednika, ki mu je tako kot vsem drugim v tej državi ime Sakešvili. Vendar se avtor rokgre bolj kot z diktaturo ukvarja z njenimi žrtvami, z državljani, ki nastopajo oziroma kar živijo v cirkusu, v katerem predstava in občinstvo nista ločena. Svojo identiteto so izgubili že zdavnaj, in ko se razširi novica o predsednikovi smrti, se ne morejo več spomniti, kdo in kaj so bili nekoč, kot tudi ne morejo postati nekaj drugega in na novo zaživeti. Svoboda je preveč strašljiva, prinaša tveganja, ki jim niso (več) kos.
Skozi niz absurdno komičnih situacij govori Ljudski demokratični cirkus Sakešvili predvsem o tem, kako nenehno "pranje možganov" spira človeku tudi osebnost, dostojanstvo in vse tisto, kar ga kot človeka sploh določa.

 

MGL:

Veliki oder od 19:30: Trač ali Mnogo hrupa za nič, komedija

Le kaj je tisti nič, okoli katerega se v tej Shakespearovi komediji zganja toliko hrupa? Je to trušč bitk, o katerih govorijo vojaki? Kje pa, saj so vsi čisto presrečni, da so spet doma v Mesini. Je to ljubezen na prvi pogled, ki začara mladega vojaka Klavdija, ko ugleda prelestno Hero? Nikakor. Hero mu ljubezen prav odkrito in nežno vrača. Niti ni ta hrup odmev glasnega zbadanja med svojeglavo Beatrice in nad ljubeznijo vzvišenim Benediktom, kajti njuno sočno pričkanje dozori v strastno ljubezen. Nič, ki povzroča ves ta hrup, so govorice, ki jih seje mrki in zli Don Juan. Z obrekovanjem Hero skorajda uniči dekletovo poroko, saj ženin Klavdijo nasede njegovim podtikanjem, sredi poročnega obreda odvihra iz cerkve ter pusti presenečeno nevesto samo pred oltarjem. Medtem dobro merjeni trač, da jo Benedikt na skrivaj ljubi, omehča trmoglavo Beatrice. Benedikt sam pa je prav tako žrtev govoric, kajti zaradi njih je vse bolj prepričan, da so Beatricine bodice v resnici samo zamaskirane ljubezenske izjave …
Mnogo hrupa za nič je ena izmed najbolj slavnih Shakespearovih komedij, ki jo bodo to pot odeli v bolj muzikalno opravo komedijski libretist Gašper Tič, skladatelj Davor Herceg in režiser Jaka Ivanc. Čedni mladi vojaki in lepa dekleta, dve prepleteni ljubezenski zgodbi, ščepec zlohotnega obrekovanja, nekaj spretnih spletk in za nameček še ples v maskah ob živi godbi – vse to preko smeha vodi srečnemu koncu naproti.

mala scena od 20:00: Kinderland

Liliana Corobca se je rodila leta 1975 v kraju Săseni (Călăraşi) v Moldaviji. Po študiju na Fakulteti za filologijo Moldavske državne univerze v Kišinjovu je leta 2001 doktorirala iz humanistike na Univerzi v Bukarešti. Kot avtorica in urednica se je ukvarjala z medvojnim romunskim romanom, protikomunističnim izseljenskim gibanjem in komunistično cenzuro. Napisala je romane Negrissimo (2003, moldavska in romunska nagrada za najboljši knjižni prvenec), Un an în Paradis (Leto v raju, 2005) in Kinderland (2013). Za odlomek iz Kinderlanda je leta 2014 prejela kristal Vilenice, leto kasneje pa je tej ugledni mednarodni nagradi sledila slovenska izdaja romana, ki je v prevodu Aleša Mustra izšla pri založbi Modrijan. Tako je Liliana Corobca postala znana tudi med slovenskimi bralci.

Moldavija, ki leži med Romunijo in Ukrajino, velja za najrevnejšo evropsko državo. Njeni prebivalci množično zapuščajo svoje domove in odhajajo v tujino za boljšim zaslužkom, doma pa ostajajo njihovi otroci, ki odraščajo prepuščeni sorodnikom, sosedom in samim sebi. Z romanom Kinderland, ki je postavljen na moldavsko podeželje in govori o treh prav takšnih otrocih, je Liliana Corobca vznemirljivo popisala ta pereči problem moldavske družbe. Pripovedovalka zgodbe, dvanajstletna Cristina, mora postati mama sebi in bratoma, potem ko sta starša odšla s trebuhom za kruhom v tujino.

Odrska priredba romana, ki jo je po romanu Liliane Corobca napisal Andrej Jaklič, stavi na igriv in odrsko poraben dogajalni okvir. V življenje Cristine in njenih bratcev, osemletnega Dana in štiriletnega Marcela, namreč vstopamo skozi igro iz naslova romana, ki v gledališkem kontekstu dobi povsem nove razsežnosti. "Mislila sem, da Kinder pomeni ›jajce‹," razmišlja sestra in "mama" Cristina. "Potem nam je neki otrok iz tujine povedal, da pomeni ›otrok‹, in nas naučil igrico Kinderland, v kateri imajo otroci vloge starejših." Dramatizacija sledi toku romana, vendar njegova poglavja zgošča in prepleta, jih prevaja v dialog in prilagaja pravilom igre v igri. Na ta način vzpostavi zanimivo odrsko zgodbo o treh otrocih, ki v vlogah odraslih delijo vsakdanje radosti in skrbi, skrbijo drug za drugega, premoščajo pasti odraščanja in hrepenijo po vrnitvi svojih staršev.

 

Španski borci ob 20:00: OTTETTO (8 nihajev za njegovo visokost)

Plesna predstava

"Plodno, virtuozno, estetsko in odrsko izjemno učinkovito plesno, glasbeno, likovno in scensko delo." (Radio Slovenija 1)

"Doslej najbolj temeljita in kompleksna predstava /Iztoka Kovača/!" (Delo).

Leta 1923 so 16-minutno kompozicijo Oktet Igorja Stravinskega v Parizu razumeli kot skladateljevo slabo šalo. Na premierno izvedbo, ki jo je dirigiral sam Stravinski, se je občinstvo odzvalo s splošno nejevero in neodobravanjem. Čista strukturalna kompozicija enega najpomembnejših glasbenih imen 20. stoletja, vizionarja, revolucionarja in glasbenega enfanta terribla, je napisana za nenavadno kombinacijo pihal in trobil ter brez vsakršnih čustvenih vsebin ali pripovednih elementov.

"Hladno, prosojno in pikantno kot skrajno suhi šampanjec", kot je glasbo Okteta opisal sam Stravinski, v svoji najnovejši predstavi OTTETTO (8 nihajev za njegovo visokost) koreografsko razstavi, analizira ter nato rekonstruira in vizualizira Iztok Kovač. Eden največjih koreografov pri nas, ki je s svojo značilno estetiko in lastnim plesnim jezikom v 20 letih delovanja pritisnil neizbrisen pečat predvsem v mednarodnem plesnem prostoru, privzame Oktet, kot bi ga Stravinski po naročilu napisal prav za ples.

V OTTETTO tako poleg osmih glasbenikov in dirigentke vključi še pet plesalcev in skupino vizualnih umetnikov. Z različnih zornih kotov raziskuje aktualne odnose vključenih umetnikov do tega izjemnega glasbenega dela. Ob živahnih skupnih sekvencah pomenijo ti različni odzivi razširitev pričakovane izvedbe originalnega dela, ki ima zdaj 8-delno strukturo za 14 izvajalcev.

V odmev glasbenemu jeziku Stravinskega Kovač z mednarodno skupino EnKnapGroup razvije specifičen gibalni vokabular, ki temelji na analizi partiture posameznih inštrumentov v Oktetu, ki ga na odru v živo izvaja zasedba slovenskih glasbenikov ansambla Festine pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh. Ključno vlogo pri prostorski označitvi predstave igrajo vizualni elementi – projekcije, scenografija in svetloba.

V Oktetu, ki je napisan kot klasični sonatni ciklus, je Stravinski nepričakovano uporabil tehnična orodja baročne in klasicistične glasbe. Sodobnejše harmonije in ritmična kompleksnost tako učinkujeta kot potujitveni efekt v razmerju do polifone tehnike in izbrane predromantične oblike ter naznanjata začetek obdobja neoklasicizma v zgodovini glasbe.

Predstava OTTETTO (8 nihajev za njegovo visokost) to 90 let staro glasbeno delo Stravinskega in njegov pomen prerešeta s pogledom ustvarjalcev tega trenutka ter ga prikaže kot še danes relevantnega in aktualnega.

Vstopnina: 8/12 eur (študenti, dijaki, upokojenci, brezposelni, osebe s hendikepom)

 

10KA klub smeha od 20:30: 10kin Večer Novega #98, stand-up / impro

Vstopnina: 4EUR

 

Galerija Družina, Krekov trg 1 ob 19:00: Razstava Passio

Vabljeni na odprtje razstave z naslovom Passio koroškega slikarja Karla Vouka, ki bo v torek, 21. marca, ob 19. uri v Galeriji Družina na Krekovem trgu 1 v Ljubljani.

Slikarja bo predstavil likovni kritik Andrej Doblehar, razstavo pa bo odprl ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

V kanoniziranih tipoloških in ikonografskih vzorcih štirinajstih postaj križevega pota, ki jim je dodana še petnajsta – Vstajenje, se je Vouk povsem oddaljil od dramatičnega patosa pripovednosti poznogotskih, tudi koroških pasijonov. Podobe so vslikovljene metafore ideje krščanstva, ki je vsem upodobitvam božjega navkljub, utemeljeno v izgubi telesa: mistika krščanstva je odsotnost, nekaj skritega, izgubljenega.

Brez vstopnine

 

Desni atrij, Mestna hiša od 19:00: Edina Seleskovic: MISLITI SVOBODO: MED DANES IN JUTRI, prostorska instalacija
Misliti Svobodo je celostno zasnovan umetniški projekt, ki iz srca Ljubljane pošilja sporocilo o miru in svobodi vsej Evropi, Ameriki in svetu. Združuje številne elemente - od kiparstva, instalacije in performansa, do svetlobe, zvoka, filma in besede, pa tudi nove globalne tehnologije komunikacij, ter povezuje mlade generacije z univerzalno mocjo sodobne
umetnosti. Priznana newyorška umetnica Edina Seleskovic je vzpodbudila slovenske študente k sodelovanju na globalnem nivoju in k skupni stvaritvi umetniške mojstrovine in urbanega spektakla.

Misliti Svobodo je veličastna prostorska instalacija, sestavljena iz več tisoč kovinskih skulptur miru v impresivni formaciji jate v svobodnem letu, s pogledom usmerjene v boljšo in svetlejšo prihodnost. Vsak del instalacije predstavlja močan simbol, ker so skulpture formirane iz dveh kovinskih trakov, ki se kot dve roki združita v prepoznano obliko ptice. Zato je ta projekt več kot le estetski vidik samih skulptur in instalacij, saj vsak element nosi na svojih krilih ročno napisano sporočilo. Mladi učenci srednjih šol imajo priložnost za pogovor z Edino o umetnosti in načinu, kako podira meje, skozi serijo predavanj. Učenci iz vsakega gostujočega mesta so povabljeni, da napišejo o tem, kaj njim pomeni svoboda in kako vidijo svojo prihodnost, potem pa instalacija vsebuje njihova sporočila; tudi po tem, ko nadaljuje svojo pot po različnih mestih po svetu in prikazuje moč umetnosti vedno novim generacijam.

Projekt je nastal v Sarajevu leta 2015 in potuje po svetu, načrtovan je obisk po tridesetih mestih, c ciljem povezovati mlado generacijo in sodobno umetnost, mesta in javnost. Leta 2019 bo projekt dosegel svojo končno destinacijo, ko bo predstavljen pred zgradbo Združenih narodov v New Yorku.

Edina Seleskovic se je rodila v Tuzli in od leta 1991 živi v ZDA. Diplomirala je na oddelku za kiparstvo akademije Corcoran School of Art. Njena dela so bila razstavljena na več kot petdesetih razstavah v ZDA, Aziji in Evropi; je dobitnica mnogih svetovnih priznanj. Trenutno živi in dela v New Yorku, Sarajevu in Tuzli.
Brez vstopnine

 

Lepa Žoga ob 19:00: Marko Jakše, Srajca srečnega človeka, likovna razstava

otvoritev razstave bo 21.3. ob 19.uri v Strupeni galeriji Lepe žoge.

Dela bodo na ogled do 21.4., vsak delovnik med 17. in 21. uro.

Marko Jakše (1959, SI) je 1987 je končal ALU v Ljubljani kot samouk. Od takrat živi kot svobodni umetnik. Razstavljal je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah, doma in v tujini, za svoje delo pa je prejel več domačih in mednarodnih priznanj in nagrad.

Brez vstopnine

 

Knjigarna FF, Modra soba/5. nad. ob 17:00: Besedna postaja: Restavracija kapitalizma, pogovor o knjigi prof. dr. Lilijane Burcar, Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe (Založba Sophia, 2015)

Teoretska in družbenokritična študija o institucionalnem patriarhatu in vprašanju emancipacije žensk, ki ne zapada v posplošene ideološke prikaze obravnavanih tematik, temveč se opira na podrobne analize primerov in njihovo širšo zgodovinsko umeščenost. Kot politično-ekonomski in s tem družbeni ureditvi sta socializem in kapitalizem uveljavila različna pogleda na identiteto, možnost delovanja in samouresničenja žensk, pri čemer sta jima podelila različni vrsti družbeno-ekonomskega državljanstva in socialnih pravic. Za socializem je značilno, da je sistematično zarezal v patriarhalno tkivo kapitalistične družbe in odpravil spone institucionalnega patriarhata, ki določa tudi naravo vezi v družinskih skupnostih.
Vizijo pravične družbe in emancipacije žensk je prvenstveno gradil na strukturno-vsebinski ravni, s tem pa na sistemski in splošno uveljavljeni družbeno-ekonomski emancipaciji žensk.
Za kapitalizem v vseh njegovih oblikah, vključno s socialdemokratično in neoliberalno različico, pa je značilno, da patriarhat sistematično utrjuje in poglablja, saj je ta neposredno povezan s prisvajanjem in akumulacijo pozasebljenega kapitala (zgornje plasti piramidno ponastavljene družbe), ki izhaja iz ustvarjanja različno podplačane ali neplačane in hierarhično segmentirane delovne sile. (Založba Sophia)

V pogovoru z avtorico bodo sodelovale dr. Maca Jogan, dr. Metka Mencin Čeplak in ga. Sonja Lokar.

Brez vstopnine

 

Mestni muzej Ljubljana ob 18:00: Arheologija od blizu: Kongresni trg, 2009-2011, predavanje

Vabljeni na drugo predavanje iz cikla Arheologija od blizu, kjer bo muzejski arheolog Martin Horvat spregovoril o rezultatih izkopavanj, ki so se izvajala na območju Kongresnega trga med leti 2009 in 2011.

Kako ravnati, če ne najdeš prazgodovinskih grobov na mestu, kjer jih pričakuješ, v zemlji pa odkriješ posodo z viteškim grbom, kamor je bilo pred stoletji morebiti shranjeno srce plemenitega konjenika? Koga iz svoje ekipe raziskovalcev arheologov določiti, da sestavi otroški skelet? Kaj narediti, ko je v terenskem šotoru –15 ali +35 C in neznosen smrad? Kako prepričati gradbince, da z nadaljevanjem del počakajo še en teden oziroma da namesto gradbenih odrov postavijo podzemne odre za nadaljnje arheološke raziskave pod zemljo?

Ljubljanski grad, Kongresni in Vodnikov trg, Njegoševa in Slovenska cesta, Stritarjeva, Mačkova in Krojaška ulica so samo nekatera ljubljanska prizorišča, ki pod površjem hranijo materialne dokaze preteklosti. Pričajo o mnogoterih srečanjih, zgodovinskih in vsakdanjih dogodkih ter izkušnjah ljudi, ki so tu živeli od prazgodovine do danes. Ko ta prizorišča raziskujemo z arheološko metodo, v njih odkrijemo številna pričakovana in tudi nepričakovana spoznanja ter pričevanja preteklosti. Vas zanima osebna zgodba arheologa, ki je v zadnjih 30 letih vodil ali sodeloval na več pomembnejših arheoloških raziskavah v Ljubljani? Potem vas vabimo na ciklus petih predavanj, kjer bo o rezultatih arheoloških raziskav Ljubljane, ki spreminjajo zgodovinske zapise v šolskih učbenikih, pa tudi o svojih osebnih izkušnjah, pridobljenih ob delu na terenu, spregovoril arheolog Martin Horvat.

Kongresni trg, 2009–2011

Območje Kongresnega trga s parkom Zvezda leži na arheološkem najdišču. Pred gradnjo garažne hiše je bilo potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave. Izkopavanja predstavljajo enega največjih arheoloških projektov v mestnem jedru Ljubljane. Razkrila so bogato zgodovino poselitve področja Kongresnega trga, ki sega od prazgodovine do danes. Pri raziskavah je sodelovala več kot stočlanska ekipa različnih strokovnjakov in tehnikov. Poleg terenske ekipe, ki najdbe izkoplje in preuči njihovo zgodovinsko vrednost, posebna skupina skrbi za njihovo ohranitev in pripravo za strokovno ter muzejsko obdelavo. Posamezni pomembnejši deli najdenih struktur iz različnih zgodovinskih obdobij so ohranjeni tudi v sklopu novega objekta in na voljo za ogled obiskovalcem.

Martin Horvat je v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane zaposlen kot arheolog, kustos za srednji vek ter vodja dokumentacijske službe. Poleg kustodiatskega dela in razvijanja podatkovnih zbirk za avtomatizacijo muzejskih procesov že vrsto let vodi različne arheološke projekte ali sodeluje pri njih, najraje ima prav terenske raziskave. Leta 1987 je prevzel zahtevne arheološke raziskave na Ljubljanskem gradu, s posebnimi izzivi pa se je soočil tudi med izkopavanji pri prenovi matične stavbe Mestnega muzeja Ljubljana, Turjaške palače, kjer je rezultate raziskav vključil v stalno muzejsko postavitev.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 18:30: Klic, ki ne ugasne

Pogovor o življenju starovercev s Pavlom Medveščkom Klančarjem

Gostje:
Pavel Medvešček Klančar
mag. Darja Skrt
prof. Tomaž Rauch

Povezovalka pogovora:
Biljana Dušić, dr. med in svetovalka ayurvedske medicine

Ekipa:
Tatjana Tomažin Dakić
Petar Prikratki (kamera)

Med nami, na Slovenskem, so živeli ljudje, ki so tekom dolgih stoletij in generacij skrivoma ohranjali čisto svojo vero, ki sega v predkrščanske davnine. Njihova vera ni imela imena. Bila je esenca njihovega doživljanja sveta in sebe. Svet je bil prepoznan kot inteligentno Bitje, ki nam ves čas spregovarja skozi naravne pojave. Ne le nebesne, ampak tudi skozi mrmranje rek, žvižg vetra, popoldanske sence na obronkih brd in hribov..., skozi šepet šelestenja dreves, poglede živali in tudi skozi nas same. Danes tem ljudem rečemo "staroverci" in njihovi veri "staroverstvo". A le zato, da bi v besedi, z imenom, vero, katere sporočilo poglablja in bogati razumevanje slovenske kulturne dediščine, ločili od novejše, krščanske vere.

Na eden od njihovih osrednjih praznikov, na pomladno enakonočje 21. marca 2017, vas vabimo v Štihovo dvorano Cankarjevega doma, kjer bo potekal pogovor s Pavlom Medveščkom - Klančarjem, ki je svoj življenjski vek posvetil zapisovanju zgodb starovercev na Tolminskem in na območju Krasa. Pavlova zaobljuba tem ljudem, ki jih je zelo spoštoval, je bila, da svojih zapisov ne bo objavil 40 dolgih let. To je do redkega nebesnega pojava, ko se lunin krajec obrne v prav posebno lego. Pred kakšnim desetletjem se je ta kozmični pojav zgodil. Tako so Pavlovi zapisi o življenju starovercev in njihovih zgodb kot klic, ki ne ugasne, prišli zopet med nas.

Vstopnina: 8

 

Knjigarna Goga od 19:00: Migrantska literatura na glas, literarni večer

21. marec je svetovni dan poezije. V knjigarni in kavarni Goga ga bomo obeležili na poseben način: v goste prihaja Migrantska literatura na glas!, projekt društva Gmajna, ki želi slovenskim bralcem približati literaturo iz držav, od koder prihajajo prosilci za azil.
Ti bodo izbrane prozne odlomke ali pesmi brali v maternih jezikih.

Pridite in spoznajte raznolikost in bogastvo kultur tistih, ki so bili svoja okolja primorani zapustiti zaradi takšnih ali drugačnih življenskih stisk. Tokrat bomo prisluhnili literaturi v arabščini, kirgiščini, kurmandžiju, ruščini ter farsiju in njihovim prevodom v angleščini ali slovenščini.

Brez vstopnine

 

Kino Šiška:

DobraVaga ob 19:00: zine vitrine – TEA HVALA: P. S. VRNI ZNAMKE

razstava in predstavitev zinov

Med trike, ki so ustvarjanju in izmenjavi zinov dajali občutek prevratništva, je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja spadalo premazovanje poštnih znamk z milom ali lepilom za papir. Tako se žig ni prijel in znamke so bile uporabne večkrat. Trik ti je poleg prihranka in veselja ob potegavščini prinesel ohlapno zagotovilo, da bo na tvoj naslov prej ali slej (skupaj z zbledelimi znamkami) prispel nov zin. In prihajali so od vsepovsod: iz nekdanje Jugoslavije, Evrope, obeh Amerik, Filipinov in Malezije. Na dokazih – škatlah zinov, pisem in razglednic (kajpak brez znamk) – se odtlej nabira prah.

S to razstavo se zini iz lepega, intimnega spomina na sceno iz devetdesetih v mojih očeh spreminjajo v muzejske eksponate, pa čeprav se vse, kar nas je, fanzinarje, takrat gnalo, temu upira. In čeprav so nekateri zini na razstavi še vredni branja, čeprav (sama ali z drugimi) še naredim kakšen zin, današnja scena pa je nadvse živa, je pri izboru prevladal zgodovinski pogled. Narekovala mi ga je vitrina – da o poštnih nalepkah in samolepljivih znamkah sploh ne govorim.  –Tea Hvala

Tea Hvala je svoj prvi zin Pssst … objavila leta 1997. Po štirih številkah in pol so sledili Potopis kože (2001), Slastičarna (KUD Anarhiv & KUD Mreža, 2002), The Curved (2004), Izvajanje velikega blatarja (samozaložba Damijan Kracina, 2007), 3 Stories (2010), Togi nasmehi (2013), Razkorak (LBAL, 2015) in Podzemlje (samozaložba Bata Leviki, 2016). Med letoma 2008 in 2016 je na delavnicah Svetovi drugih soustvarjala zine kolektivno ustvarjenih zgodb in kolažev.

Organizacija:.

vstop prost

stripolis

Komuna ob 20:00: ŽENSKE V STRIPIH MIKIJA MUSTRA

Od prima punce in kobile France do babure in Zvitorepca-princeske: ženski liki in moški liki v ženskih vlogah v stripih Mikija Mustra.

Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik niso le antropomorfne živali s prikupnimi imeni, so tudi moški druge polovice 20. stoletja. Janez Grm bo v predavanju skušal ugotoviti, kakšen odnos imajo ti liki do ženskih likov, na katere naletijo v svojih prigodah skozi leta. Kako na ta odnos vplivajo pripovedne konvencije, kako družbene spremembe? Kdaj so ženski liki ovira, kdaj gibalo, kdaj aktivne soudeleženke v prigodi? In pa: kakšen vpliv ima na moški lik preobleka oziroma sprememba v žensko?

vstop prost

 

Trubarjeva hiša literature:

18:00 Dokumentarni strip - Leonora Flis

Produkcija življenjskih zgodb, ki se materializirajo v obliki različnih literarnih zvrsti in žanrov, se zadnjih nekaj desetletij hitro povečuje; vsako leto se zdi, da tovrstni zapisi pridobivajo na priljubljenosti tako med bralci, kot tudi pri urednikih in založnikih. Videti je, da smo v dobi spominskih zapisov, osebnoizpovednih esejev, popotnih zgodb, (avto)biografskega pisanja, na kratko: obkroža nas pisanje, ki ima v sebi močno dokumentarno komponento. Veliko stripovskih (grafičnih) pripovedi, ki ubesedujejo bodisi trenutno realnost ali pa bolj oddaljeno zgodovinsko resničnost in ki smo jih na knjižnih policah zasledili v zadnjih desetletjih, je nedvomno nastalo pod vplivom del legendarnega ameriškega pisca-striparja Arta Spiegelmana (avtor znamenitega stripa Maus). Grafične pripovedi, s pomočjo prepleta literarnega in grafičnega izraza, med seboj združujejo različne umetniške oblike pripovedovanja zgodb, ko pa govorimo o dokumentarnih stripih, dodamo k temu lahko še širjenje mej in dimenzij zgodovinske reprezentacije ter seveda družbeni angažma, ki ga avtorji izpostavijo in tako tudi bralca nagovarjajo k aktivni družbeni drži. Spregovorili bomo o delu nekaterih najbolj odmevnih stripovskih imen našega časa: Joe Sacco, Marjane Satrapi, Josh Neufeld, Alison Bechdel, Lynda Barry in Tomaž Lavrič, če jih naštejemo le nekaj.

20:00 Filmski večer: Sufražetke

V sklopu 45 dni feminizma bodo študentke in študentje oddelka za filozofijo s Filozofske fakultete v sodelovanju z Aporijo organizirali serijo dogodkov pod imenom Žensko telo v diskurzu.

Na prvem dogodku si bomo ogledali film z naslovom Sufražetke (2015), režiserke Sarah Gavron. Film prikazuje življenje povprečne delavke v letu 1912, ki se je odločila upreti sistemu, odpovedati se svojemu dosedanjemu življenju, za ceno izboljšanja položaja žensk v družbi. Prav te običajne delavke so s svojo množičnostjo dale zagon in pomen sufražetskemu gibanju.

 

Bežeče sličice!!!

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana: Festival dokumentarnega filma

16:45 Aktualni, Družbeno Kritični: Švedska teorija ljubezni / The Swedish Theory of Love, Erik Gandini, Švedska, 2015, 90'

19:00 Intimni In Globalni Portreti: Sedem grehov in vrlin, Majda Širca, Slovenija, 2017, 105'

21:30 Tekmovalni: Mašine / Machines, Rahul Jain, Indija, Nemčija, Finska, 2016, 72'

 

Slovenska kinoteka:

19:00 Festival dokumentarnega filma/Fokus: Kino popotniki: pojenjajoča svetloba

Kino popotniki (Cinema Travelers), Amit Madheshiya, Shirley Abraham, Indija, 2016, DCP, barvni, 96', svp

Potujoči kinematografi so se ohranili predvsem v tretjem svetu, npr. v Indiji, kjer ljubitelji filma v odročne ruralne predele tudi v 21. stoletju prinašajo »živeče podobe«. Oprema teh filmskih zanesenjakov je praviloma obrabljena do onemoglosti; projektorji so stari pol stoletja ali več, tovornjaki, v katerih se prevažajo, so gnili do obisti. Toda ko pridejo na svoj cilj ter postavijo šotor in platno, se zgodi čarovnija, ki očara staro in mlado – ne glede na to, ali ljudem predvajajo popolnoma obrabljene ali nove filmske kopije. Potem pa se zgodi sprememba, tudi podeželsko občinstvo počasi zahteva višje tehnične standarde. Bodo ti analogni kino migranti in digitalni analfabeti zmogli preskok na moderno tehnologijo? 

 

Kinodvor:

16:30 Ona (Elle), Paul Verhoeven, Francija / Nemčija, 2016, DCP, 130'

Drzna žanrska zmes Paula Verhoevna (Prvinski nagon) z Isabelle Huppert v koži enigmatične ženske, ki noče pristati na vlogo žrtve. Najbolj provokativen film lanskega Cannesa in dobitnik dveh zlatih globusov.

19:00 6. Festival frankofonskega filma:

Bučko (Ma vie de Courgette), Claude Barras, Švica / Francija, 2016, DCP, 66 min, 8+, sinhroniziran v slovenščino

S slovenskimi podnapisi.

Lutkovni animirani film o zaupanju, pripadnosti in iskanju družine. Nagrajenec evropske filmske akademije za najboljši celovečerni animirani film ter nominiranec za oskarja in zlati globus za najboljši animirani film.

21:00 19. FDF: Viharna dežela (Tempestad), Tatiana Huezo, Mehika, 2016, DCP, 105'

 

Komuna:

18:00 Nepričakovano očka (Demain tout commence), Hugo Gelin, komična drama

20:15 Mesečina (Moonlight), Barry Jenkins, ZDA, drama