Z malo domišljije...

Progresivna kultura:

 

Metelkova:

A-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja

Galerija Alkatraz ob 20:00: Otvoritev razstave Gorana Medjugorca in Arta Larsona Podeželska gospoda

Jalla Jalla ob 21:00: Torkpedo-> Dark Star (1974)

 

Cirkulacija 2 ob 20:00: Z.B.Ø.R. (Boštjan Perovšek, Marko Košnik, Borut Savski), zvočni dogodek je troglava zvočno-raziskovalna intervencija njihovih glasov in sočasnega elektronskega preoblikovanja.

Trojica izpostavi tri avtorske načine – z možnostjo kratkotrajnega poenotenja – kar bi lahko celo imenovali zbor. Ne ravno naključje je hotelo, da dan sovpada z dnevom zmage nad fašizmom. Naj bo.

Moške sodobne različice vokaliziranja so izven gostilne ali cerkve (oziroma ideološko formatiranih oblik pevskih zborov) redke. Na pobudo Košnika, ob neposrednem nedavnem vzoru Tomažinke, je nastala ideja za uporabo glasu kot izhodišče in elektroakustične prijeme kot berglo za tri zvočne raziskave.

Tri zgodbe/ izhodišča

Boštjan Perovšek: Zborna zborovska cirkulacija

Že od pamtiveka ptički pôjejo v zboru in pojéjo prvega črvička ali seme, ki pripluje po poti. Nekateri pri tem pogoltnejo kakšen zlog, drugi nemo odpirajo usta. A na koncu so vsi siti. Nekateri tudi vsega city.

Zbor stenic in njih solisti se bo srečal z zlogi poezije prejšnjega stoletja. Nekateri bodo nekaj prepoznali, drugi se bodo čudili slišanemu.

Stenice in ljudje v zboru.
Trije možje v kvartetu.
Zmaga z rožami na polju konjev.

Borut Savski:
Sveti trije kralji se ne snidejo na preseku štirih vetrov, ampak treh celin – eden je črn, drugi rjav, tretji bel. Črni tleska in mljaska, ko govori, Rjavi trdo, hrapavo in sikajoče odgovarja, Beli je mehko šumeč/ sumec. Kot se jim je koža razbarvala, so se jim jeziki pomehčali. Preverimo, kateri so ti zvoki, ki so bili nekoč del govorice, zdaj pa so tleski, mljaski, cmoki, siki, šumi, hrupi, blurp-i, r-ji, t-ji, br-ji, tr-ji, c-ji, h-ji, s-ji, š-ji, č-ji. In a-ji, e-ji, o-ji, i-ji, u-ji. Ter aha-ji, oho-ji, haha-ji, hihi-ji. Zvoki, ki so bolj del telesa, kot civiliziranih govoric. Začuda imajo povsod še vedno enake arhaične pomene.

Marko Košnik:
Ilustrirajmo osvoboditev iz ubranosti utelešenih glasov z verzom iz ponarodele pesmi: “…ko so čule pesem mojo, vsaka svojo žvrgoli …” in jo vzporedimo izjavi slavnostnega govornika ob srečanju zborov v Stični iz srede osemdesetih: “Nič me bolj ne veseli kot kadar vsi skupaj iz vseh grl naenkrat zapojemo isto noto!” Med osamljenim pevcem, ki med poodmevi prepoznava ptice kot suvereno pripevajoče posameznice, in skupinskim zanosom, ki preveva posameznike v združenem, soojačanem skladju glasov, še vedno zeva brezno streznitve po neizpolnjenem obetu proslave.

Do poživljujočega transa se ne bomo dokopali ne v zmagovitem korakanju, ne v kolektivnem poskakovanju na večni mehanski bum bum “beat” … do skupnosti, ki bi se znala v lastnem potu obnoreti do sprostitve in se samouravnati do umiritve je ali šest stoletij do časa pred velikimi evropskimi epidemijami kuge ali nekaj tisoč kilometrov do osrednje Afrike, kamor dobri dirigenti (severne zemeljske poloble, z redkimi južnimi izpostavami) opazovalcev ne spustijo več.

Posameznikom nam še vedno ostane poskus, da tiho in neopazno povzdignemo svoj glas, in zamrmramo sredi misticizma obdajajočih nas naprav z upanjem, da tam na drugi strani res še kdo posluša.

 

Klub Daktari od 20:00: Bossa de Novo : concertino rarissimo, koncert

Brez vstopnine

 

Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine od 20:00: 4. Slowindova pomlad 2017

Klasična glasba

predkoncertni pogovor ob 19:00; gost pogovora: Niels Rosing-Schow

Niels Rosing-Schow (roj. 1954): Prélude canonique (1994/ 2009) za pihalni kvintet in godalni kvartet
Bent Sørensen (roj. 1958): Trotto (1983) za oboo, fagot, rog, violino in violončelo
Jørgen Jersild (1913–2004): Kvartet (1934) za violino, violo, klarinet in fagot
Igor Stravinski (1882–1971): Pastorale (1907/33) za violino, oboo, angleški rog, klarinet in fagot
Niels Rosing-Schow: Pet študij (1979/2014) za pihalni kvintet
Svend Simon Schultz (1913–1998): Divertimento (1961) za pihalni oktet

Slowind
Aleš Kacjan – flavta
Matej Šarc – oboa
Jurij Jenko – klarinet
Metod Tomac – rog
Paolo Calligaris – fagot

Melina Todorovska – angleški rog
Aljaž Kalin Kante – klarinet
Lorenzo Contaldo – fagot
Jože Rošer – rog
Janez Podlesek – violina
Matjaž Porovne – violina
Maja Rome – viola
Milan Hudnik – violončelo
Metod Tomac – dirigent

Vstopnina: 10 EUR, 5 EUR (s popustom)

 

Prulček od 20:00: Prulčkove karaoke!

Danes se pa malo zamenjamo: vi pojete, mi poslušamo!

Prulčkove karaoke!
Glede na to, kakšna super publika ste, kakšen talent vas krasi in kako obvladate muziko, boste tudi na odru zagotovo blesteli ... ;-)
Izberite enega (ali tri - plus bis, hehe) od 25.000+ komadov - jazz, blues, soul, rock, punk, vse - in razturite bajto!

Brez vstopnine

 

SiTi Teater ob 20:30: Svetlana Makarovič z gosti - Kdor gleda ljudi skozi mačje oči

Vstopnina: 13,5-15 EUR

 

Svetlana Makarovič: Kdor gleda ljudi skozi mačje oči
O sebi pravi, da ne igra rada. Če že, potem v gledališču, kakšno lisico. Tudi tokrat ne bo igrala. No, malo pa že.

V torek, 9. maja ob 20.30 uri, se v SiTi Teatru obeta neponovljivo doživetje – Svetlana Makarovič po uspešnem januarskem koncertu z gosti pripravlja še en edinstven koncert, tokrat v dveh delih: v prvem boste slišali balade, v drugem pa šansone.

Na odru bo predstavila šansone z albumov, ki jih je avtorica ustvarila v obdobju v obdobju med letoma 1984 in 1999; sem spadajo Nočni šansoni (1984), Dajdamski portreti (1985), Večerni šansoni (1990) in Namesto rož (1999). Pri vseh Makarovičeva nastopa kot avtorica glasbe, vokala in klavirja. 

Vsebinsko je koncert razdeljen na dva dela, v katerih bodo Svetlana in gostje zapeli 37 pesmi. Prvi del (20 pesmi) je baladni, prežet z liričnim glasom, jezikom in metaforiko Svetlane Makarovič, ki vselej prefinjeno popraska po bolečini in s kisom obregne vse odprte rane. Obiskovalci koncerta bodo tako slišali nepozabno Teci, punčka, teci, Uspavanko bolečini  in Dež, če omenimo samo nekatere.

Drugi del bo bolj veder in bodikast, saj prinaša del repertoarja Makarovičeve, ki hudomušno zajema iz arhetipov slovenskega naroda, in to tako zelo pristno, da bi brez očitnih osti in zaradi poskočniških rim in ritma človek pomislil, da gre za ljudske pesmi. Slinar, Primož in Ojoj, gospa so nekatere od njih, na oder pa pride tudi legendarni morilec Trobec. V šansonu, seveda.

Koncert bo v celoti povezovala Svetlana Makarovič, epski bo po vsebini in tudi dolžini, zato bo vmes premor. 

Sodelujoči

Svetlana Makarovič (vokal)

Joži Šalej (klaviature)

Nino de Gleria (kontrabas)

Jelena Ždrale (violina)

Blaž Celarec (tolkala)

in mnogi pevski gostje ...

 

Državotvorna kultura:

 

Pritličje ob 20:30: Sodobna država, oblast in nasilje

V razpravi bodo s svojimi prispevki sodelovali:
- dr. Zdravko Kobe (Filozofska fakulteta UL),
- dr. Gorazd Kovačič (Filozofska fakulteta UL) in
- dr. Neža Kogovšek (Mirovni inštitut).
Okroglo mizo bo vodila dr. Vlasta Jalušič (študijski program Politologija na Univerzi na Primorskem in Mirovni inštitut).
Izhodišča za razpravo:
Ali ima danes, ko kombinacija neoliberalne in ksenofobne države vse bolj postaja globalni main stream, sploh še kakšen smisel razpravljati o etični in politični ideji ter pojmu države? Medtem ko neoliberalci še vedno ponavljajo mantro “vitke” države ter hkrati v praksi uporabljajo državo kot instrument uveljavljanja in spodbujanja neoliberalnih »zakonitosti«, pa leve teorije in politične struje o državi tako rekoč molčijo. Demokratična, pravna in socialna država, z delitvijo in ravnotežjem oblasti, se vse bolj spreminja v »državo ukrepov« (Ernest Fraenkel), ki omogoča hitre prilagoditve in uvedbe izrednih stanj, kakršnega v Sloveniji prejudicira nedavno sprejeta novela zakona o tujcih. Vse bolj se zdi, da se samo populistični desničarji in antimigrantska gibanja zavedajo pomena sodobne države in jo uspešno integrirajo v svoje ideološke in politične programe, ki dobivajo vse več podpore.
Namen okrogle mize, ki izhaja iz domneve, da bi se moralo vprašanje mesta in vloge države nahajati v centru sodobnih teoretsko-političnih razprav, je – iz različnih (filozofskih, pravnih, socioloških in politoloških) zornih kotov – odpreti in osvetliti nekatera vprašanja, ki jih generirajo tako filozofska ideja države kot tudi njena sodobna politična, pravna in socialna preobrazba .

 

Malomeščanska kultura:

 

Modra soba / 5. nad. Filozofske fakultete ob 17:00: Besedna postaja: G. Kocijančič, O nekaterih drugih

Na Besedni postaji bomo gostili Gorazda Kocijančiča. Z njim se bomo pogovarjali o knjigi O nekaterih drugih: štirje eseji o preobilju (Beletrina, 2016). 

Knjiga O nekaterih drugih je nenavadna knjiga. Prek štirih topik –  sanje, žival, jezik nič – zasnavlja filozofijo onkraj delitev na realizem in idealizem, mišljenja identitete in diference. Je pa tudi nadaljevanje: izrisovanja "hipostatičnega sistema", ki se tu navidezno zgošča ob obrobju, čeprav je nujno artikulacija sredine. Zakaj sanjamo? Ali lahko sploh mislimo, kaj je žival? Ali smo jezikovne biti? Kako (ne)ubežati niču? To niso nepovezani fragmenti neke nikoli dojemljive celote, ampak gradniki mišljenja, ki je v globini svobodno.

Z avtorjem se bo pogovarjal dr. Alen Širca.

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: Junaki našega časa: dr. Andrej Detela

Ni velikega uma, ki ne bi poznal dobrih zgodb! Naj bo znanstvenik, novinarka, zdravnica, izumitelj, učitelj, pisatelj ali kdo drug … Dajemo jim glas, ker oni, na svoj način, skrbijo za nas. Dr. Andrej Detela s svojo izjemno knjigo Sintropija v naravoslovni znanosti odpira nove horizonte. Iz znanega in splošno sprejetega nas vodi v področja, ki so današnji znanosti (še) nedostopna in  tuja, celo zanikana.  Odprta je  v svet duha, ne samo v svet materije in matematike.

Dogodek povezuje Carmen L. Oven.

Brez vstopnine

 

Atrij ZRC ob 18:00: Skrito bogastvo narodov, predstavitev knjige Gabriela Zucmana.

Gabriel Zucman je s konkretnimi izračuni "skritega bogastva narodov" v davčnih oazah pokazal, da davčnim utajevalcem, čeprav so jim vsi napovedali vojno, še nikoli ni šlo tako dobro. Na videz zapleteno in težko rešljivo vprašanje je po branju Zucmanove knjige nadvse enostavno in zdravila tako rekoč pri roki. Zato popustljivost do davčnih utaj ni opravičljiva, zlasti ker je zastavek v tej igri izjemno visok: ali bomo uspeli odpraviti ta pomembni vzrok finančne in proračunske krize ali pa bo davčno utajevanje spodkopalo "demokratične režime".

O skritem bogastvu narodov bodo govorili Franjo Štiblar s Pravne fakultete, televizijski voditelj in publicist Marcel Štefančič, jr. in sodelavka v projektu Panamski dokumenti Anuška Delić. Pogovor bo povezovala prevajalka knjige Maja Breznik.

Brez vstopnine

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 18:00: Nežka se moži

"Začutila sem, da mu ne bi bilo všeč, če bi mu povedala, da sem bila z nekom še pred štirinajstimi dnevi. Občutljiv človek je. Malce konzervativen."
– Vinko Möderndorfer

Že naslov najnovejše igre Vinka Möderndorferja Nežka se moži (2009) kaže, da se je avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Iz klasičnega Matička so vzeta tudi imena nastopajočih oseb (Matija, Neža, Tonči) in ena najbolj znanih komičnih situacij. Toda moderni Matiček ni mlad grajski služabnik, temveč slavist v zrelih srednjih letih, ki si služi kruh kot srednješolski učitelj slovenščine. Z malce mlajšo Nežo sta sveže zaljubljen par, ki se veseli raznovrstnih vidikov skupnega življenja, od kulinaričnih do posteljnih. Njuno srečo zmoti Nežin bivši, uspešen trgovec z avtomobili, ki se nekega popoldneva, ko je Neža za hip sama doma, pojavi pri njiju in zahteva svojo ljubo nazaj … Duhoviti dialogi, iskriv (ljubkovalni in erotični) besedni zaklad in nepričakovani komični obrati odlikujejo to sodobno ljubezensko travestijo, ki je zmagala na natečaju za najboljšo izvirno slovensko komedijo v okviru celjskega festivala 19. Dnevi komedije (2010).

mala drama ob 20:00: Ljudski demokratični cirkus Sakešvili

"Kdo vendar smo?"

V Dramo prihaja z nagrado Slavka Gruma za leto 2016 nagrajen Ljudski demokratični cirkus Sakešvili iz totalitarne državice, kjer je vse omejeno in regulirano. Celo za samozadovoljevanje, samomor ali srečo je treba imeti bon. Enakost je prignana do konca, niti spolov ni več, ljubezen pa je ena sama, do "doživljenjskega" predsednika, ki mu je tako kot vsem drugim v tej državi ime Sakešvili. Vendar se avtor rokgre bolj kot z diktaturo ukvarja z njenimi žrtvami, z državljani, ki nastopajo oziroma kar živijo v cirkusu, v katerem predstava in občinstvo nista ločena. Svojo identiteto so izgubili že zdavnaj, in ko se razširi novica o predsednikovi smrti, se ne morejo več spomniti, kdo in kaj so bili nekoč, kot tudi ne morejo postati nekaj drugega in na novo zaživeti. Svoboda je preveč strašljiva, prinaša tveganja, ki jim niso (več) kos.
Skozi niz absurdno komičnih situacij govori Ljudski demokratični cirkus Sakešvili predvsem o tem, kako nenehno "pranje možganov" spira človeku tudi osebnost, dostojanstvo in vse tisto, kar ga kot človeka sploh določa.

 

Veliki oder LGL ob 18:00: Tajno društvo PGC

Predstava za otroke

Tajno društvo PGC je legendarno zimzeleno besedilo, otroška klasika. Nastalo je leta 1958 izpod peresa slovenskega pisatelja Antona Ingoliča, enega prvih avtorjev, ki je po vojni črpal iz resničnega življenja mladih in v njihovih nevsakdanjih dog ..

Tajno društvo PGC je legendarno zimzeleno besedilo, otroška klasika. Nastalo je leta 1958 izpod peresa slovenskega pisatelja Antona Ingoliča, enega prvih avtorjev, ki je po vojni črpal iz resničnega življenja mladih in v njihovih nevsakdanjih dogodivščinah obravnaval njihove probleme. S priljubljenim in znamenitim tajnim društvom Pingoclavulusom oziroma krajše PGC-jem so odraščale različne generacije otrok, prvič pa bo Tajno društvo PGC v sodobni interpretaciji zaživelo tudi na našem odru.
Ingolič je svojo zgodbo pisal v začetku socialistične epohe, naša zgodba v priredbi Nebojše Popa Tasića pa se dogaja ob njenem koncu, v osemdestih letih. Otroško nedolžnost je Tasić zamenjal z otroško angažiranostjo. Ingoličevi otroci so z oglasnih desk kradli in zbirali risalne žebljičke, otroci v naši predstavi pa stopijo korak dlje in s temi žebljički obešajo svoje pesmi in parole, kar izzove tudi "politično" reakcijo in sankcije. 
Uprizoritev raziskuje prazen oder, ki spodbuja gledalčevo domišljijo in nastopajočim omogoča številne transformacije v prostoru in času. Igralci domiselno, igrivo in dinamično prehajajo med prizori in različnimi vragolijami tajnega društva. Poleg napete zgodbe, zanimivih karakterjev in svojstvenega humorja ne manjkajo niti resnejše teme. Mihova zgodba nikakor ni zgolj kratkočasna in dinamična zgodba o detektivskem zbiranju risalnih žebljičkov, ampak predvsem zgodba o srčnosti, pogumu in prijateljstvu.
Mare Bulc je gledališki režiser, ki ustvarja tudi kot igralec, pisec dram in dramatizacij ter intermedijski umetnik. Še posebej zadnja leta se intenzivno ukvarja tudi s predstavami za otroke in mlade, h katerim želi pristopiti v eksperimentalnem duhu in prek preizpraševanja ter spreminjanja konvencionalnih izraznih sredstev.

Vstopnina: 5.00 €

 

Vodnikova domačija Šiška od 19:00: Predelano življenje: dopisovanje

Odrsko srečevanje z Majo Dekleva Lapajne in Norbertom Svenom Föjem.

Predelano življenje je redno odrsko srečevanje Maje Dekleva Lapajne in Norberta Svena Föja, v katerem raziskujeta stične točke med gledališko in plesno improvizacijo, si privoščita klovnovske prijeme, uživata v muziciranju, predvsem pa na veliko predelujeta življenje. Vse skupaj poganjata tesen prijateljski odnos in strast do ustvarjanja iger.

V tokratni izvedbi se bosta Maja in Norbert lotila teme dopisovanja. Dopisovala si bosta v različnih medijih in pustila medijem, da si dopisujejo preko njunih odrskih dejanj. In nekaj je jasno že sedaj: najbolj intenzivno dopisovanje bo potekalo z občinstvom.

Zamisel, izvedba, produkcija: Maja Dekleva Lapajne in Norbert Sven Fö
Podpora: Divja misel, Nina Meško, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Predelano življenje je navdihnila predstava Working Life Johannesa Schrettleja in Christine Lederhaas.
MAJA DEKLEVA LAPAJNE je ustvarjalka na področju sodobnih uprizoritvenih umetosti – je režiserka, avtorica in performerka ter umetniška vodjinja Kolektiva Narobov in festivala Goli oder. Je članica mednarodnega kolektiva Orcas Island Project, ustvarjalka klovnovskih projektov (Moja nit je rdeča, Rdeči noski, Globus Hystericus, Za crknt), gibalnih predstav (Zavod Federacija), interdisciplinarnih odrskih dogodkov (Predelano življenje), predstav za otroke in mladino (Gledališče Unikat, Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju), sodeluje z gledališči in organizacijami, ki se posvečajo gledališki improvizaciji (IGLU – improvizacijsko gledališče Ljubljana, Improške, Impro liga, ŠILA) ter na radiu in televiziji (RTV Slovenija).

NORBERT SVEN FÖ je po poklicu sicer vzgojitelj, kjer se je srečeval tudi z umetnostjo in omogočanjem ustvarjalnega spoznavanja umetnosti otrokom v predšolskem obdobju. Predvsem delo v uprizoritvenih umetnostih ga je prepričalo do te mere, da se je začel z njo ukvarjati, sedaj tudi profesionalno. Kasneje se je spoznal z načelom upri.se in ga sedaj dosledno uporablja ter preučuje v različnih oblikah, tudi v Predelanem življenju skupaj z Majo Dekleva Lapajne.

Brez vstopnine

 

MGL (Veliki oder) ob 19:30: Svetovalec, komedija

Igra Svetovalec je niz obiskov pri skrivnostnem mojstru, h kateremu se ljudje zatekajo po nasvet. Skrivnostni mojster, ki želi ljudem pomagati in za to ne terja nikakršnega plačila, zna pozorno poslušati, postavlja neposredna vprašanja in svetuje, kakor najbolje ve in zna. Je nekakšna mešanica psihoterapevta, zasliševalca, spovednika, filozofa, umetnika …

Korun je sijajen opazovalec družbene stvarnosti – tako slovenske kot svetovne. Loteva se velikih večnih tem, pa tudi drobnih čudaštev in navad današnjih ljudi. Postavlja vprašanja o smislu življenja, moralnih in etičnih dilemah, človekovi identiteti, smrti, ljubezni, spolnosti, pameti, neumnosti, veri, ideologijah … Humorno, a hkrati tudi ostro kritizira sedanjo in preteklo politiko. Duhovit je v opisovanju tesnobnosti sodobnega človeka in njegovih teženj po iskanju hitrih in preprostih rešitev. H Korunovemu Svetovalcu se zatečejo tudi neizobraženi povzpetniki brez posluha za umetnost …

Kdo je Svetovalec? Zakaj ljudje prihajamo k njemu? In kje navsezadnje sploh smo? Presenetljiv zasuk odstre pogled na neke čisto nove podobe, nova razumevanja, nova merila, novo bistvo …

"Skočiti v neznano, v nekaj razburljivega … v hipu, to je teater!" pravi Korun. Gledališke vaje imenuje sanje, razčlenjevanje besedil je zanj kot psihoanaliza. Kdo je Svetovalec? Kakšna je njegova vloga? Kaj lahko od njega pričakujemo?

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Carmen favn bolero

Veličastnih 7 in za izvenrn Balet in orkester SNG Maribor

Izvedba: Balet in orkester SNG Maribor
Koreografija: Valentina Turcu, Edward Clug, Johan Inger
Glasba: Rodion Ščedrin, Claude Debussy, Maurice Ravel
Dirigent: Simon Krečič

Mariborski baletni ansambel za konec marca 2017 pripravlja dve novi koreografiji, ki ju bo v triptihu z uspešnico Valentine Turcu posvetil plesnemu 20. stoletju – obdobju revolucionarnih preobratov, karizmatičnih novatorjev in polnokrvne izvirnosti ustvarjalnih utripov. Neoklasični baletni triptih razgrinja vznemirljive, provokativne in estetsko daljnosežne skladbe, ki so delile izzivalno vzajemnost z nekaterimi najbolj izpostavljenimi koreografskimi stvaritvami prejšnjega stoletja.

Ščedrinova temperamentna suita Carmen, ki je nastala po istoimenski Bizetevi operi, se je napajala pri osvobojenem ženskem libidu; Debussyjeva simfonična pesnitev Preludij k favnovemu popoldnevu je ponudila Nižinskemu tonalno lebdeče okolje za Favnovo opojno sanjavost. Bolero je Ravelova najbolj znana in priljubljena skladba; napisal jo je po naročilu ruske plesalke Ide Rubinstein. S preprosto, a učinkovito gradacijo vztrajno ponavljajoče se teme se je ustoličil kot uspešnica takoj ob premieri in pozneje ponudil hvaležno izhodišče za številne koreografske vzgibe. Zgodovinsko prelomni plesni naslovi bodo oživeli v reinterpretacijah mednarodno uglednih koreografov Edwarda Cluga, Valentine Turcu in priznanega švedskega plesnega ustvarjalca Johana Ingerja.

Vstopnina: 23, 20, 18, 14, 12 EUR

 

Zabavna kultura in Bežeče sličice:

 

10KA klub smeha od 20:30: 10kin Večer Novega #104, stand up

Vstopnina: 4EUR

 

Kino Šiška, Katedrala ob 17:00: festival Film na oko: dve ekstra, postfestivalski projekciji filmov

Gueros:
»Biti mlad in nerevolucionaren hkrati je popolno protislovje« je napis na protestnem oglasu v Guerosu. Film spremlja ozadje velikega študentskega protesta. Brata se odpravita na potovanje iskat legendarnega pevca ljudske glasbe in hkrati odkrivata Mexico City ter sama sebe. Z 21 filmskimi nagradami, med katere spada prva nagrada festivala Berlinale za najboljši celovečerni film, nagrada za najboljšo kinematografijo, nagrada žirije na festivalu Tribeca in mlade žirije San Sebastian, je to film, ki ga ne morate spregledati.

urbani, z revolucionarnim duhom nabit film ceste Gueros (Mehika, 2014), ki je svojo izjemno očarljivost potrjeval na številnih festivalih po svetu, mdr. Tribeca 2014, Berlin 2014, Mumbai 2014 ter egiptovski dokumentarec o prevratnih časih Egipta v preteklem desetletju,

KŠ/, brezplačno, 9.5., 17.00

Zadnji dnevi mesta:
Ste že kdaj čutili, da se bliža “konec”? Tako se je počutil režiser filma »Zadnji dnevi mesta« Tamer El Said leta 2009 v Kairu, kmalu zatem ko je Egiptovska revolucija leta 2011 za večno spremenila mesto: »Po eni strani sem si želel, da se zgodi, zato da bi lahko začeli znova. Po drugi strani pa me je bilo strah, da bi izginilo vse, kar sem ljubil.« Odpravite se na potovanje in doživite Kairo, kakršen je bil pred revolucijo: skupaj z njegovim upanjem, strahovi in sanjami za boljšo prihodnost.

Zadnji dnevi mesta (The Last days of the City, 2016, Egipt, Nemčija, VB, ZAE - Berlin 2016, Buenos Aires 2016, Dunaj 2016).

Oboje brezplačno.

 

Slovenska kinoteka:

20:00 Klasiki: Mož, ki je ubil Liberty Valancea (The Man Who Shot Liberty Valance), John Ford, ZDA, 1962, 16mm, čb, 123', shp

Ameriški senator (James Stewart) se na stara leta vrne v rodno mestece na Divjem zahodu, da bi pokopal svojega starega prijatelja Toma Doniphona (John Wayne). Lokalnemu časopisu pove zgodbo o njunem prijateljstvu; zgodbo o tem, kdo je zares mož, ki je ubil Liberty Valancea; zgodbo o propadu Divjega zahoda in vzniku novega civilizacijskega reda. Epitaf zgodovini in žanru, ki pod vprašaj postavlja samo »resnico« in možnost zgodovine, z njo pa tudi mitologijo samega žanra.

 

Kinodvor:

17:00 Ko ljubezni ni več (L'Économie du couple), Joachim Lafosse, Francija / Belgija, 2016, DCP, 100'

Joachim Lafosse (Najini otroci) razpre široko paleto silovitih čustev, ki jih iz nekoč ljubečega para iztisne ločitev.

19:00 Komedija solz, Marko Sosič, Slovenija, 2016, DCP, 76'

Komedija solz z bridkim humorjem postavlja zrcalo sodobni družbi, ki jo razjedajo sovraštvo, rasizem in ksenofobija.

20:45 Neznanka (La Fille inconnue), Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne, Belgija / Francija, 2016, DCP, 107'

Belgijska mojstra socialnega realizma brata Dardenne (Fant s kolesom, Dva dneva, ena noč) sta z napeto, sočutno ter psihološko izostreno preiskavo osebne in družbene odgovornosti ustvarila svojo različico detektivke.

Mala dvorana:

18:00 Nisem tvoj zamorec (I Am Not Your Negro), Raoul Peck, ZDA / Francija, 2016, DCP, 95'
Globoko oseben, ganljiv in poetičen, a kot britev oster filmski esej prikaže Ameriko skozi oči ikone gibanja za pravice temnopoltih, karizmatičnega in vizionarskega Jamesa Baldwina. »Jaz nisem zamorec. Človek sem. Ampak če vi mislite, da sem zamorec, pomeni, da ga potrebujete. In vprašati se morate, zakaj.« Zmagovalec ljubljanskega Festivala dokumentarnega filma in nominiranec za oskarja za najboljši dokumentarec.

20:00 Dan osvoboditve (Liberation Day), Uģis Olte, Morten Traavik, Norveška / Latvija / Velika Britanija / Slovenija, 2016, DCP, 100'

Glasbeni dokumentarec o zgodovinskem koncertu skupine Laibach v Severni Koreji.

 

Komuna:

17:00 Pasji smisel življenja (A Dog’s Purpose), Lasse Hallstrom, ZDA, komična drama

19:00 Komedija solz, Marko Sosič, Slovenija, Italija

20:30 Mama (Ma ma), Julio Medem, Španija, ZDA, drama