Zaprte oči

MUZIKA

Channel Zero ob 20.30 - Level 2: Bebè Na Volè + Samuel Blues

Pred nami je nov Leveł Up - po hrupnem začetku se z Bebè Na Volè selimo v bolj introspektivne vode.

Bebe Na Vole je priznan hrvaški blues roots kitarist in pevec. Svoj značilen raskav glas in prefinjeno kitarsko spremljavo je združil v močno mešanico bluesa in folka, ki v spomin prikliče mojstre iz delte Misisipija. Adam Semijalac se je po razpadu skupine Gloft odločil, da bo glasbeno pot nadaljeval samostojno. Obrnil se je k bluesu, prvotni glasbi odpora in izražžanja žalosti. Kot Bebè Na Volè je 10 let ustvarjal doma, svoje lo-fi posnetke pa nalagal na spletne portale. Leta 2015 je izšel antologijski album Time of Great Depression, katerega je kuriral in zmiksal Višeslav Laboš.

Samuel Blues je jeseniški lo-fi indie/blues/rock kantavtor, ki ima pod palcem že tri samoizdane albume. Tudi on se snemanja loteva v svoji sobi, njegova glasba pa obsega več različnih žanrov. Prek lo-fi folka in bluesa preide tudi v rock in pop komade, vse pa povezuje z značilnim zvokom, ki pred oči naslika majhno zakajeno sobo. Prvi album je izdal leta 2013 pri rosnih osemnajstih letih, zadnjega, Lo-fi Car Music, ki je namenjen poslušanju ob vožnji, pa januarja lani.

Klub Gromka ob 21. uri - Betunizer (Španija) + Megs

K nam prihajajo Betunizer, španski noise-rock trio. Liki niso neki levi modeli na sceni, od leta 2009 so posneli štiri albume in odigrali mnogo špilov; med drugim so gostovali tudi na festivalih a la Primavera Sound in All Tomorrow’s Parties, nastopali pa ob bendih Drive Like Jehu, The Ex, Lightning Bolt, Wire, Meat Puppets, Cave, itd. Njihov zvok se da ujeti nekje na presečišču post-hardcora, noise-rocka ter punka. Zagotovo bo surovo, glasno in dinamično.

Gala Hala ob 22. uri - KAL (gypsy ska/rock’n'roma; Srbija)

Že kar nekaj vode je preteklo pod savskim mostom, odkar so srbski urbani Romi razveselili in razplesali Gala halo s svojim všečnim, energičnim nastopom. KAL veliko koncertirajo; tako doma, širše po Balkanu (Zlati Zob je njihov drugi dom), kot tudi drugje po svetu. Odkar jih nismo videli na našem odru, so izdali plato “Romologija”, nastopili v dokumentarcu Al Jazeere “Gypsy Melody” in se še naprej zavzemali za popularizacijo romske kulture, tudi z internetno kampanijo “Da li znaš ko sam ja?”. Veselimo se njihovega novega repertoarja, ki napoveduje novo ploščo!

Pred in po koncertu vas bo z različno muziko razplesal še Selektor Dinarid. Vabljeni!

Klub ZOO ob KvalitEtno: Nas3!: Teo Collori, Denis Horvat, David Morgan

Serija koncertov "KvalitETNO" tedensko ob sredah v klub ZOO pripelje melodije iz celega sveta.

Kavarna Slamič ob 20. uri - Blues večer: Mike Sponza Band

Blues z soul-jazz dodatki in “rock’ n roll’ pristopom” je nekako pravi opis glasbe energičnega italijanskega kitarista, pevca in skladatelja Mike Sponza, ki že dobrih 20 let kroji sam vrh blues glasbe v Evropi.

Mike Sponza - vokal, kitara
Michele Bonivento - klavir
Bob Maffioli - bas
Moreno Buttinar - bobni

K4 ob 23. uri - K4 Frekvenca: Alex Ranerro

Študenti in vsi, ki ne morete dočakati vikenda, oddahnite si, K4 misli na vas. V kleti se spet odvijajo medtedenski žuri, namenjeni vsem tistim, ki jim glasbeni okus seže dlje od domačega plota. Tokrat z nami - DJ, Alex Ranerro.

Mali oder Narodnega doma, Maribor ob 20.30 - Dans Dans (BEL)

Jazz brez zatohlosti, rock brez smernikov in avantgarda brez zahtevnosti!

Sijajni glasbeni kolektiv Dans Dans je eden najbolj vznemirljivih bandov Belgije, pa tudi onkraj njenih meja. Slišni so vplivi skupin kot so Radiohead, Tortoise in Portishead. Občasno v njihovi glasbi odzvanja psihedelični blues, spet drugič garažni rock ali post-rock. Razpeti so med prefinjene in zadržane improvizacije ter temačne atmosfere, ki dobijo nesluten zagon in postanejo neverjetno ekstatične, še posebej, ko kitarist Bert Dockx stisne na pedale z efekti; poslušati električno kitaro na takšen način je pravo veselje!

POGOVOR, PREDAVANJE

+MSUM ob 18. uri - PREDAVANJE | Sergej Kapus: Fascinacija slike

Andraž Šalamun se je po konceptualistični izkušnji odločil za slikarstvo. Leta 1976 je razprostrl na tla platno oziroma jutovino ter na negrundirano tkanino nanesel barvo in mivko. Stavil je na dogodek, do katerega ne vodi struktura algoritma. Nasprotno, pomenil je manifestacijo neizmerljivosti. Šalamunovo veliko, razsrediščeno kromatično polje je prostor suspenzije meje med zamejenim in nezamejenim, tako da posegata in delujeta drugo na drugo. Je učinek transformacije meje med določenim in nedoločenim v prizorišče njunega trenja, interference.

Sergej Kapus (1950) je slikar, pesnik, umetnostni zgodovinar in likovni teoretik. Že med študijem umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je začel ukvarjati z likovno teorijo, naravo vizualnosti in likovno prakso. Leta 1991 je v Moderni galeriji pripravil razstavo Podoba in snov, leta 2002 pa pregledno razstavo Slike. Izdal je študijo o Jožefu Petkovšku Ugrabljeni slikar (1998). Od leta 2005 predava na oddelku za slikarstvo ALUO v Ljubljani.

Trubarjeva hiša literature ob 19. uri - pogovor z avtorico o romanu Kronosova žetev

Mojca Kumerdaj je za roman Kronosova žetev, ki obravnava burno dogajanje v slovenskih deželah ob koncu 16. stoletja, letos prejela nagrado Prešernovega sklada. Pogovor o njenem romanu bo z avtorico, pisateljico in filozofinjo Mojco Kumerdej in zgodovinarjem dr. Sašom Jeršetom vodil literarni zgodovinar dr. Luka Vidmar.

Vodnikova domačija ob 18. uri - predstavitev publikacije, izdane ob razstavi Neki piše

Skupinska razstava Neki piše je drugi projekt Zavoda SCCA-Ljubljana v Galeriji Vodnikove domačije ter obenem že šesti projekt, ki raziskuje združevanje pisane besede in podobe v sodobni likovni produkciji. Vključevanje besed v umetniško delo je v zgodovini umetnosti prisotna, danes pa pogosta in posebej privlačna umetniška praksa, saj ustvarja hkratno in izmenično branje besedila in podobe. Na razstavi sodelujoči umetniki Bojan Mijatović, Horrid Habits, Leon Zuodar, Maks Bricelj ter umetnici Mina Fina in Nevena Aleksovski v svojem delu z raznolikimi pristopi preiskujejo združevanje besedila in podob kot enega izmed avtorskih načinov ustvarjanja. Ukvarjajo se z risbo, grafiko, sliko, fotografijo, asemblažem, nekateri z intervencijami in instalacijami posegajo v prostor ali ustvarjajo v medijih knjige umetnika, (fan)zina in podobnih umetniških publikacij. Umetniki in umetnici: Nevena Aleksovski, Maks Bricelj, Mina Fina, Horrid Habits, Bojan Mijatović, Leon Zuodar. Kuratorka razstave: Lara Plavčak

RAZSTAVA

Narodna galerija (vhod Cankarjeva) ob 19. uri - odprtje razstave Uroš Abram, Dialoški portreti: 2013-2017. Portreti slovenskih sodobnih umetnikov za tednik Mladina

V stoletjih nakopičene portretne konvencije so danes ustvarjalcem na voljo kot komunikacijski repertoar, ki napolnjuje naš prostor in čas. V seriji portretov sodobnih slovenskih ustvarjalcev Uroš Abram predstavlja njihove podobe kot kolektivne stvaritve, katerih produkcija je podrejena natančno opredeljeni dialoški metodi. V njih se nam razodene nov etos sodobnega "umetnika", ki je zapustil svoj posvečeni prostor ustvarjanja, da bi ustvarjalni praksi vrnil družbeno odgovornost in umetnosti njeno izgubljeno avro.

Abramovi dialoški portreti so nekakšni portaits parlants, govoreči portreti, ki s svojstveno obliko sodelovanja portretista in modela presegajo običajne portretne žanre. Slednje mora avtor upoštevati zato, da bi s podobo zajel in posredoval bistvo portretirančevega bivanja v individualnem in javnem smislu. Portreti nam spregovorijo o tem, kdo in kaj so danes umetniki, odkar je postmoderna tako radikalno razvrednotila pojem visoke umetnosti in so se ustvarjalci sami odrekli vzpostavljeni podobi umetnika kot družbenega subjekta – poduhovljenega dobrotnika človeštva, ki se ne glede na žrtve razdaja za nekaj, kar presega njega in sámo eksistenco; podobi ustvarjalca, ki je ločena od siceršnjega sveta med stenami njegovega ateljeja, kjer raziskuje in snuje podobe nadčasovnih resnic.

Ljubljanski grad, Galerija S ob 17. uri – odprtje razstave Ljubljana pred 100 leti

V okviru kulturnih dogodkov, povezanih s spomini na 1. svetovno vojno (1914–1918), bo Muzej novejše zgodovine Slovenije na Ljubljanskem gradu pripravil razstavo Ljubljana pred 100 leti. Razstava bo prikazovala družbeno-politično in kulturno življenje mesta Ljubljane med prvo svetovno vojno v letu 1917, ko je bila med drugim v dunajskem državnem zboru prebrana tudi Majniška deklaracija.

Na razstavi bodo predstavljene tudi vsebine, povezane z življenjem v Ljubljani kot mestu v zaledju fronte, vpetim v vojno dogajanje. Skozi razstavo fotografij in poročanje o dogodkih iz tedanjih glasil bomo skušali prikazati utrip življenja v Ljubljani med 1. svetovno vojno.

Aksioma, Projektni prostor ob 19. uri - predavanje predavatelja performansa in vizualne kulture na Šoli za angleški jezik in dramatiko na kolidžu Queen Mary Univerze v Londonu Dominica Johnsona. Ob 20. uri sledi odprtje razstave Avč! - bolečina in performans

Izbrani umetniki: Marina Abramović, ORLAN, Oleg Kulik, Ron Athey, Franko B, Marcel.li Antunez Roca, Heather Cassils, Bob Flanagan, Wafaa Bilal, Rocio Boliver, Petr Pavlensky, Martin O’Brien, Regina Jose Galindo, Ernst Fisher & Nicola Hunter, Kira O’Reilly, jamie lewis hadley.

PRIPOVEDOVANJE

Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 20. uri – Festival Pravljice danes: Po-grošno

Pripovedujejo: Ana Duša, Boštjan Napotnik – Napo, Katja Preša, Rok Kosec, Rok Kušlan, Špela Frlic, Tjaša Koprivec

Glasba: Andrej Fon, Goran Završnik, Samo Kutin, Drago IvanušaSkupina

Za 2 groša fantazije z našega in vašega Radia Študent je z oddajo in živimi pripovedovalsko-glasbenimi dogodki v desetih letih delovanja pomembno prispevala k popularizaciji ljudskega pripovednega izročila in pripovedovanja. Na tokratnem večeru se bodo predstavili tisti prekaljeni člani kolektiva, ki po petih letih, odkar je skupina prenehala delovati, še vedno bolj ali manj intenzivno razvijajo in negujejo umetnost pripovedovanja.

FILM

19. Festival dokumentarnega filma

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 17. uri - Prazna soba / La chambre vide, Francija, Belgija, 2016, režija Jasna Krajinovič. Po filmu pogovor z režiserko J. Krajinovič

Portret belgijske muslimanke Salihe, matere štirih otrok, katere devetnajstletni sin je leta 2013 v imenu Islamske države odšel v vojno s Sirijo in tam kmalu tudi umrl. Svoje namere ni zaupal nikomur. Zdaj se Saliha skupaj s še številnimi starši bori za pravico, da bi bila sinova smrt uradno priznana in da bi lahko primerno žalovala. Evropski zakoni ne razumejo oziroma nočejo razumeti staršev mladeničev, ki odidejo pod močnim ideološkim vplivom v boj za džihad; za njih so bili ti ljudje sami krivi, "da so se šli iz neumnosti vojskovat," čeprav gre v resnici za dobro organizirano mrežo islamskih skrajnežev, ki "ugrabljajo" mladino in jo z lažno propagando in obljubami novačijo za sveto vojno.

Slovenska kinoteka ob 17. uri - Fokus: kino popotniki - 66 kinodvoran / 66 Kinos, po filmu pogovor z režiserjem Philippom Hartmannom

Dokumentarec o turneji po nemških kinematografih, ki ga je režiser snemal med predstavljanjem svojega prejšnjega dokumentarca, kaže zmerno optimistično sliko nemške art kinematografske mreže, ki je zaradi digitalizacije in centralizacije v multipleksih ranjena, a dovolj živahna, da manjšim, specializiranim filmom omogoča normalen distribucijski potek. Hartmann na svoji turneji razkrije številne vidike sodobne kinematografske izkušnje, pa tudi številne nenavadne kinodvorane, npr. v samostanu iz 16. stoletja ali v Kölnu, kjer je projekcijska kabina tako ozka, da so koluti dve nadstropji nižje in do projektorja tečejo skozi strope.

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 20. uri - projekcija filma Trst, Jugoslavija v režiji Alessia Bozzerja

Tržaški Ponte Rosso je bil za Slovence in nekdanje Jugoslovane mitski prostor nakupovanja in zapravljanja časa, pa tudi okno na Zahod in kronski dokaz, da socializem in kapitalizem lahko sobivata. Od sredine šestdesetih let pa do začetka devetdesetih, ko se je Jugoslavija razdružila, je bil Ponte Rosso "utripajoče srce Trsta", kamor so se v najboljših časih dnevno zgrinjale stotisočglave množice kupcev, iz Slovenije, Hrvaške in vse do Makedonije. O fenomenu spregovorijo znane in neznane osebnosti tistega časa, od navadnih švercerjev in carinikov do Radeta Šerbedžije in Gorana Bregovića, ki sta v otroštvu enako vneto obiskovala tržaško tržnico, kjer se je na veliko kupovalo predvsem kavbojke, kavo in druge dobrine, ki jih je v socializmu primanjkovalo.

Kinodvor ob 21.uri – Safari, Avstrija, 2016, režija Ulrich Seidl

Seidl nadaljuje tradicijo dokumentarcev, kjer rojake Avstrijce prikazuje v bizarnem in moralno spornem kontekstu. Safari govori o pobijanju divjih živali v Afriki, ki je v 21. stoletju postalo dosegljivo tudi za srednji razred, kar usodno razširi koncept postkolonializma v Afriki, saj zdaj naravna bogastva črne celine ne redčijo le bogata aristokracija in industrija, temveč tudi njihova tradicionalna opozicija. To je film o "počitniškem pobijanju" v nadzorovanem okolju, kjer divje živali, ki bo postale trofeje na stenah avstrijskih stanovanj, nimajo nobenih možnosti.

/////////

Kinodvor

18.30 Zadnji teden vsak dan! Ona (Elle), Paul Verhoeven, Francija / Nemčija, 2016, DCP, 130 min

Drzna žanrska zmes Paula Verhoevna (Prvinski nagon) z Isabelle Huppert v koži enigmatične ženske, ki noče pristati na vlogo žrtve. Najbolj provokativen film lanskega Cannesa in dobitnik dveh zlatih globusov.

Mala dvorana

20.00 The Beatles: Osem dni na teden (The Beatles: Eight Days a Week - The Touring Years)

Ron Howard , Velika Britanija / ZDA, 2016, blu-ray, 107 min

Navdušujoča dokumentarna kronika zgodnje koncertne kariere in meteorskega vzpona skupine The Beatles, časa neponovljive beatlomanije, ko so John, Paul, George in Ringo osvajali britanske, evropske in nato ameriške odre, da bi nazadnje obnoreli ves svet.