Britoff evropske zgodovine

Britoff evropske zgodovine

Aktualno-politična novica
5. 5. 2017 - 10:00
 / BritOFF

0800

Dobro jutro drago poslušalstvo, če slišite te besede, ste uspešno zavestni - ob pravem času za prvi petkov Britoff. Čestitamo!

Začnemo ga čez lužo, kjer je predstavniški dom ameriškega kongresa s tesno večino 217 proti 213 potrdil predlog zakona, ki ukinja zdravstveno reformo prejšnjega ameriškega predsednika Baracka Obame in uvaja novo reformo, ki ji uradno pravijo Ameriški zdravstveni zakon. Predstavniški dom je reformo Baracka Obame, ki je zagotovila zdravstveno zavarovanje okrog 20 milijonom Američanom, odpravljal sedem let, a so njihovi predlogi doslej vedno propadli v senatu. Republikanska reforma med drugim ukinja nepriljubljeno določilo o davčnih kaznih za vse tiste, ki se ne zavarujejo. Zmanjšujejo se tudi sredstva za program zdravstvenega zavarovanja revnih - medicaid, zvezne države pa tudi ne bodo več prisiljene kriti stroškov zavarovanja za bolne in revne ter tiste s prirojenimi napakami in okvarami. Trenutno ni jasno, ali bo predlog v senatu potrjen, ker se z vsemi določili ne strinjajo niti znotraj republikanskih vrst. A pričakovati je, da bo Trump povečal pritisk na tiste republikance, ki še oklevajo.

Predsednik hrvaškega parlamenta Božo Petrov je danes odstopil s položaja, potem ko poslanci niso izglasovali nezaupnice ministru za finance Zdravku Mariću. Kot je pojasnil, je premier Plenković "povzročil krizo, ker je ščitil ministra Marića, za katerega je vsem na Hrvaškem jasno, da je moral vedeti, kaj se je dogajalo v koncernu Agrokor". Ponovil je, da Plenković nima legitimnosti za vodenje hrvaške vlade, ker nima podpore 76 poslancev, in da je obstoječa vlada brez štirih ministrov nepopolna. Med današnjim glasovanjem o nezaupnici ministru Mariću opozicija ni uspela zbrati potrebnih 76 glasov poslancev za odpoklic Marića. 75 poslancev je namreč bilo za nezaupnico, isto število pa proti njej.

Somalijske varnostne sile pa so v sredo v prestolnici Mogadiš s strelnim orožjem ubile najmlajšega somalijskega ministra Abasa Abdulahija Siradžija, ki so ga pomotoma zamenjali za islamskega skrajneža. Oblasti so ob njegovi smrti izrazile obžalovanje in sprožile preiskavo. Na vozilo, v katerem je bil 31-letni somalijski minister za javna dela, so po besedah senatorja Iljasa Abdulahija streljali varnostniki drugega vladnega uradnika, ki so bili na poltovornjaku v bližini predsedniške palače.

 

1000

 

Cenjeno poslušalstvo, dobro jutro in lepo pozdravljeni v drugem petkovem Britoffu, ki ga vsakokrat posvečamo osrednji demokratični instituciji povezave stare celine, Evropskemu parlamentu.

Če imate preveč denarja, slab okus ali pa nenavaden Hišo evropske zgodovine. Splošni javnosti bo na voljo od jutri dalje. Prva stalna razstava nosi pomenljiv naslov: “Interakcije. Stoletja trgovanja, vojskovanja in ustvarjanja.” Hišo je med drugimi odprl predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani. Prisluhnimo, kaj je ob tem povedal.

Izjava

Prva pobuda za Hišo evropske zgodovine se je pojavila že leta 2007, v času ko je evropskemu parlamentu predsedoval Hans Goert Poettering. Ta je projekt tovrstnega muzeja najavil že v svojem prvem nastopu po izvolitvi. Prisoten je bil tudi na otvoritvi, kjer je med drugim poudaril, kakopak, pomen poznavanja zgodovine v luči gradnje skupne prihodnosti.

Izjava

Ne glede na novo pridobitev pa zgodovinski spomin za evropske institucije ni nekaj samoumevnega. Evropska komisija je tako predlagala sveženj ukrepov, ki bi deregulirali finančni sektor in omogočili lažje poslovanje. Predlog predvideva zmanjšanje poročevalne dolžnosti za partnerje v menjavi finančnih derivatov. Poleg tega tudi ukinja obveznost poslovanja skozi tako imenovane kliring hiše za pokojninske sklade. Po finančni krizi leta 2008 je Evropska komisija uvedla obvezno poslovanje skozi kliring hiše, ko gre za menjavo izvedenih finančnih inštrumentov oziroma derivatov.

S financami pa bojda slabo ravnajo Maltežani. Pa ne tisti vitezi, ki se s papežem kregajo glede kondomov. Gre za evroposlance malteških Nacionalistov, ki so jih laburisti te države obtožili nesmotrne porabe evropskih sredstev. Trije njihovi evroposlanci naj bi namreč na napačen način porabljali po štiri tisoč evrov mesečno.

Ti trije poslanci naj bi omenjeni denar namesto za lokalne izpostave evroposlancev zapravljali za vzdrževanje štaba Nacionalistične stranke v glavnem mestu. Obtožba prihaja v času številnih napetosti na malteškem domačem političnem parketu, čemur smo v aktualnopolitični redakciji posvetili ponedeljkov Offsajd izpred tedna dni.

Svet Evropske unije pa je po dolgih pregovarjanjih s parlamentom sprejel novo regulacijo strelnega orožja. Gre predvsem za omejitev dostopa nekaterih polavtomatskih pušk in za izdatne ovire pri pridobitvi dovoljenja.

Po novem tako splošna javnost ne bo smela več kupiti kratkocevnega polavtomatskega orožja z več kot 20 izstrelki v nabojniku ali dolgocevnega polavtomatskega orožja z več kot 10 naboji v saržerju. Zakonodajalec je predvidel tudi skupne evropske baze imetnikov orožja. Spremembo mora ponovno potrditi še Evropski parlament, države članice pa bodo potem imele dobrih 30 mesecev časa za polno implementacijo novih regulacij strelnega orožja.

“Guns don’t kill people, people kill people” je ena najbolj klišejskih fraz, ki ste jo, drago poslušalstvo - kot tudi naši evroposlanci - gotovo zasledili v vsaj 3 holivudskih filmih. No, evroposlanci se s pomočjo tega citata lahko zavejo, da regulacija pušk ni dovolj. Odbor evropskega parlamenta za zunanje zadeve in pripadajoči pododbor za obrambo in varnost sta pozvala k večji regulaciji privatnih varnostnih služb. V Evropi namreč obstaja okrog 40 tisoč varnostnih služb, ki zaposlujejo milijon in pol ljudi. Naloge, ki jih opravljajo varnostne službe so različne: od logistične podpore, varovanja, upravljanja zaporov pa vse do nadomeščanja vojske. Prav slednji način delovanja pa je najbolj sporen. V nekaterih evropskih državah, ki so najemale privatne varnostne firme, so bile slednje obtožene kršitev človekovih pravic.

Omenjeni odbor in pododbor tako opozarjata, da evropske zakonodaje na tem področju ni in predlagata večjo odškodninsko odgovornost za te firme, obvezne “background check-e” za njihovo osebje in sporočanje prekrškov. Poleg tega odbor in pododbor svetujeta, da se privatne varnostne firme uporablja le za logistično podporo vojski - v tujino pa pogodbenike napotujejo le podjetja s sedežem v EU.

Nekaj razdora je med evroposlance vnesel predlog ureditve, ki bi drastično razširil seznam podjetij, ki so javnosti dolžna poročati o pridelanih profitih in plačanih davkih. Po predlogu evropske komisije bi morala na takšen nadzor pristati zgolj podjetja, ki imajo več kot 750 milijonov evrov letnega prometa. Po predlogu, oblikovanem v taboru evropskih socialistov in demokratov, bi se ta meja spustila na 40 milijonov, kar bi namesto sedanje desetine vseh podjetij v EU zajemalo kar 90 odstotkov poslovnih subjektov. Največ nasprotovanja predlogu so izrazili poslanci Evropske ljudske stranke v imenu lobistične skupine BusinessEurope, ki kot posledico ureditve vidijo predvsem padec konkurenčnosti gospodarstva EU.

Za konec pa še slabe novice za vse tiste, ki ste finančne prilive prejemali kot povračilo za zamudo letala, ki ga je povzročilo bližnje srečanje letala s ptičem. Samomorilnost ptičev ali morilnost letal bo po razsodbi Sodišča Evropske unije od zdaj naprej tretirana kot “izjemna okoliščina”, kar pa ne pade pod kategorijo dogodkov, za katere letalske službe lahko izplačajo finančno kompenzacijo. V primeru zamude zaradi ptičomora je bila do sedaj predvidena kompenzacija med 400 in 600 evri.

 

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. 

 

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.