Britoff nepalskih delavcev v Katarju

DEVETA

Kot ste lahko slišali že v prvem Britoffu, se je na španskih lokalnih volitvah zgodil velik premik v levo, vladajoča Ljudska stranka pa je izgubila večino županov in svetnikov, ki jih je pridobila z močno zmago pred tremi leti. Najbolj pomembna je zmaga aktivistke Ade Colau v Barceloni, ki bo sedaj za županjo imela ustanoviteljico v Španiji zelo močnega levičarskega gibanja proti deložacijam. Do spremembe bo najverjetneje prišlo tudi v Madridu, ki je bil 20 let utrdba Ljudske stranke. Ta je tesno zmagala tudi letos, vendar pa se stranka Indignadosov v koaliciji s Socialistično stranko lahko zavihti na vrh. To bi pomenilo, da bo županja Madrida upokojena 71-letna sodnica in komunistka Manuela Carmena.

Malezijska policija je v dva tedna trajajoči akciji na svoji meji s Tajsko na severu države odkrila 139 množičnih grobišč. Čeprav trupla še niso identificirana in prešteta, gre najverjetneje za Rohinge iz Mjanmara in bangladeške begunce, ki to pot uporabljajo za beg proti Avstraliji in Indoneziji. Policija je odkrila tudi 28 zapuščenih taborišč, ki so jih upravljali trgovci z ljudmi, največji med njimi je imel kapacitete za 300 ljudi. V zvezi z odkritji ni bil aretiran še nihče.

Glede na rezultate vzporednih volitev bo Poljska svojega trenutnega konzervativnega predsednika Bronislawa Komorowskega zamenjala s še bolj desnim Andrzejem Dudo. Komorowski je poraz po objavi vzporednih volitev, ki so mu napovedale poraz za 6 odstotnih točk, že priznal, čeprav bodo uradni rezultati znani šele danes popoldne. Zmaga Dude je precejšnje presenečenje, saj je bilo pred volitvami pričakovati, da bo Komorowski zmagal že v prvem krogu. Stranka Zakon in pravica, iz katere prihaja Duda, je sicer močno zavezana vrednotam katolicizma in poljskim tradicionalnim vrednotam, Duda pa je obljubil predvsem višje davke za banke in tuje supermarkete, kar Poljaki očitno smatrajo kot tolažbo za dejstvo, da od ekonomskega uspeha Poljske v zadnjih letih običajni ljudje niso imeli prav veliko.

DESETA

Migrantskim delavcem iz Nepala, ki v Katarju gradijo stadione za svetovno nogometno prvenstvo leta 2022, niso odobrili prošenj za začasen odhod domov. Obiski bi bili namenjeni srečanju s sorodniki ali prisotnosti na pogrebu bližnjih, ki so umrli v nedavnih potresih v Nepalu. Prošnjo je na podjetja, ki delujejo pri gradnji infrastrukture, naslovila kar nepalska vlada, ta pa je v zadnjih dneh podala tudi prvo resno kritiko načina ravnanja katarskih podjetij z migranti. Pri pripravah na prvenstvo jih sodeluje namreč kar 400.000 in kršitve pravic so vseprisotne in že večkrat izpostavljene v medijih. Tokratna prepoved odhoda domov na obisk družin je tako le zadnje v vrsti katastrofalnih dejanj. Ravno glede omejevanja odhoda iz države so že nekaj časa poznane zgodbe, ko so delodajalci migrantskim delavcev ob prihodu enostavno zasegli potne liste in jim omejili svobodo gibanja.

Kot odziv na delovne razmere, s katerimi so soočeni migrantski delavci, je Mednarodna konfederacija sindikatov začela s kampanjo, s katero želijo javno izpostaviti stanje in izvajati pritisk na bogate sponzorje, ki podpirajo Fifo. Preračunali so, da bo za vsako tekmo, ki se bo izvedla na svetovnem prvenstvu leta 2022, umrlo 61 delavcev.

Razlog, zakaj države, iz katerih migranti prihajajo, ne izvajajo večjega pritiska, je jasen. Poglejmo si samo Nepal, v katerem vlada visoka brezposelnost, denar, ki ga v državo iz tujine pošljejo delavci, pa predstavlja kar 20 odstotkov celotnega BDP-ja, torej okrog 4 milijarde dolarjev. Večina teh migrantskih nepalskih delavcev svoje delo opravlja v zalivskih državah. Druge države, katerih delavci predstavljajo velik delež med tistimi, ki Katar pripravljajo na veledogodek, so še Indija, Pakistan, Šrilanka in Bangladeš. Predstavniki teh držav naj bi se že sestajali na neformalnih srečanjih, s katerimi želijo vzpostaviti bolj koordiniran pristop k postavljanju zahtev za izboljšanje razmer delavcev v Katarju.

A tudi če do tega pride, se bodo hitro našli novi delavci, zaradi boja za lasten obstanek prisiljeni v delo v Katarju. Za konec si lahko ogledamo primer ravnokar povečane skupine potencialnih delavcev. V Kambodži so se pojavili načrti, kako znižati varstvo delavcev doma in tudi povečati njihov izvoz v tujino, na primer v Katar. Med državama že od leta 2011 velja dogovor o pošiljanju delavcev, ki pa se bo zdaj šele začel izvajati. Kamboške oblasti so že začele z izdajanjem dovoljenj, ki bodo omogočila delo v Katarju, kjer so že doma močno omejene pravice kamboških delavcem še bolj odvzete. Sindikati so za tuje delavce prepovedani.