BritOFF začetka konca

BritOFF začetka konca

Aktualno-politična novica
19. 8. 2017 - 12:00
 / BritOFF

Libanonska vojska je naznanila pričetek vojaške operacije proti položajem borcev skupine Islamska država na severovzhodni meji države s Sirijo v gorovju okoli mesta Arsal. Uradno nepovezano z libanonsko vojsko so z napadi na približno 300 kvadratnih kilometrov večinoma gorskega obmejnega ozemlja, ki je že od začetka spopadov v Siriji zatočišče različnih islamističnih skupin, s svoje strani pričele tudi sirske vladne oborožene sile s podporo libanonskega Hezbolaha. Libanonska vojska je proti obmejnemu območju naporedovala že vse od začetka meseca, ko je v pokrajini Baalbek zavzela nekaj trdnjav Islamske države. V istem času je prejela tudi izdatno vojaško pomoč z strani ZDA, ki so Libanonu dostavile težko artilerijo in oklepnike v vrednosti 50 milijonov dolarjev. Libanon je na petem mestu prejemnikov ameriške vojaške pomoči, kar je domnevno botrovalo k zanikanju libanonskih generalov, da napade usklajujejo s šiitsko skupino Hezbolah, ki jo podpira Iran in jo Pentagon obravnava kot teroristično združbo. Na območju Libanona se domnevno nahaja še okoli 500 borcev Islamske države, ki so Arsal kratkotrajno zavzeli v letu 2014. Na sirski strani meje pa so združene oborožene sile sirske vojske in Hezbolaha že pred slabim mesecem razorožile skupino Jabhat Fateh al-Sham, prej znano kot Fronta al Nusra.

Ameriški predsednik Donald Trump je domnevno sporazumno prekinil sodelovanje s svojim vodilnim strategom Stevom Bannonom, ta pa je že napovedal, da bo ponovno prevzel krmilo desničarskega medijskega portala Breitbart. Bannon, ki je aprila prav tako izgubil sedež v Nacionalnem varnostnem svetu, se je od takrat držal v ozadju Trumpove administracije, sredi tedna pa je javno izrazil svoje nasprotovanje vojaškim grožnjam Severni Koreji in se zavzel za trgovinsko vojno s Kitajsko. Ameriška vlada pa je medtem že povedala preiskavo domnevne kraje ameriške intelektualne lastnine s strani Kitajske, ki naj bi dosegala vrednost okoli 600 milijonov dolarjev. Pri tem se vlada sklicuje na trgovinski zakon iz leta 1974, ki ameriškemu predsedniku dodeljuje pooblastila za uvedbo morebitnih posebnih carin in dajatev, Peking pa preiskavi ugovarja z argumentom, da gre za namensko izključevanje vloge Svetovne trgovinske organizacije WTO in njene meddržavne mediacije pri trgovinskih sporih. Med letoma 2001 in 2016 se je ameriški izvoz na Kitajsko povečal za šestkrat, med drugim je Kitajska največja uvoznica ameriške soje in letal podjetja Boeing, ameriška podjetja s sedežem na Kitajskem pa so v letu 2015 zabeležila 36 milijard dolarjev dobička.

Venezuelska ustavodajna skupščina je izglasovala, da bo odsedaj sama sprejemala zakonodajo, ki se tiče državne varnosti in ekonomske stabilnosti, ter s tem nase prenesla del pooblastil, ki sicer pripadajo venezuelskemu kongresu. Pripadniki opozicije, ki ima v kongresu večino, so potezo ustavodajne skupščine razglasili za državni udar, neupoštevanje tako sprejete zakonodaje pa je že napovedalo južnoameriško trgovinsko združenje Mecrosur, ki so ga ustanovile Brazilija, Argentina, Urugvaj in Paragvaj. V sosednjo Kolumbijo pa se je zatekla bivša državna tožilka Luisa Ortega, ki jo je ustavodajna skupščina odstavila na svojem prvem zasedanju.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.