"Ne zlorabljajte avstralske gostoljubnosti!"

»Madmaxovski« pogoji bivanja vseh, ki jih je azilna politika liberalne avstralske vlade obsodila na životarjenje v otoških centrih za pridržanje, kot sta Manus in Nauru, so se te dni še dodatno zaostrili. Peter Dutton, minister za priseljevanje, je v nedeljo oznanil deportacijo vseh prosilcev za azil, ki do prvega oktobra svojega statusa ne uredijo uspešno.

Na tisoče ljudi, večinoma iz Indonezije in Mjanmara, ki do Avstralije poskušajo priti po morski poti, je bilo čez noč soočenih z neizprosno kombinacijo temne plati liberalnega pravnega reda in državne birokracije. Avstralski azilni postopki namreč slovijo po svoji kompleksnosti in prosilec v veliki večini primerov vloge ne more uspešno izpolniti brez strokovne pomoči, proces pa po navadi vzame velik del dneva. V naslednjih štirih mesecih bodo morali avstralski pristojni organi sprocesirati okoli trideset tisoč ljudi, od katerih več kot petina postopka sploh še ni začela.

Ker pa smo o avstralski begunski politiki, ki z držanjem ljudi na otokih daleč stran od celine potrjuje načelo »daleč od oči, daleč od srca«, že poročali, se bomo v današnji Južni hemisferi posvetili političnim in predvsem civilnodružbenim vidikom boja za pravice migrantov na avstralski celini. O dogajanju smo govorili z Lucy Honan iz organizacije Teachers for Refugees in Ianom Rintoulom, aktivistom kolektiva Refugee Action. Honan uvodoma povzame situacijo:

Izjava

Rintoul v svojem uvodnem komentarju na aktualno dogajanje nekaj več pove tudi o odzivih na vladne poteze:

Izjava

Kaj za vse prosilce za azil pomeni ministrov odlok med samim procesom pridobivanja azila, obrazloži Honan:

Izjava

Vladni ukrep bo enako veljal tako za begunce, ki jih je Avstralija sprejela iz držav na Bližnjem vzhodu v okviru humanitarnih programov OZN, kot za takoimenovane “boat people”, ki čez morje prihajajo iz jugovzhodne Azije in Oceanije:

Izjava

Po Rintoulovem mnenju med skupinama, ko pride do soočanja z izzivi vključevanja v družbo, ni posebnih razlik, med pomembnejšimi skupnimi faktorji je gotovo islamofobija:

Izjava

Kljub sistemskemu rasizmu in stalnim pritiskom se begunska skupnost organizirano upira in angažira pri iskanju boljših rešitev. Honan:

Izjava

Vlada pod vodstvom Malcolma Turnbulla, predsednika Liberalne stranke, se je za določitev štirimesečnega roka za azilno prijavo odločila v času naraščajoče nepriljubljenosti. Premier je tej potezi v bran med drugim izjavil, da avstralske radodarnosti in širokosrčnosti ne gre zlorabljati, ob tem, da njegovo vlado poleg izvajanja varčevalne politike bremeni še vrsta okoljevarstvenih in pravnih škandalov. Takšna »stroga in odločna« poteza po mnenju Lucy Honan cilja predvsem na pomiritev in strnitev vrst na desnem polu:

Izjava

Navkljub povedanemu Honan verjame, da so dosedanje poteze vlade v velikem delu javnosti vzbudile nasprotovanje, ki bo najverjetneje še naprej naraščalo:

Izjava

Tudi reakcija civilne družbe, številnih prostovoljskih iniciativ in organizacij, po njenem kaže na precej visoko raven zavesti o spornosti priseljevalne politike. Prav tako poudarja kritično vlogo prostovoljstva v sistemu, ki namerno postavlja ovire prosilcem.

Izjava

Honan ob tem izpostavi tudi vlogo avstralskih sindikatov v tem boju, ki so navkljub vseprisotnemu pritisku faktorja konkurenčnosti cenejše, tuje delovne sile ostali politično načelni:

Izjava

Rintoul ob tem dodaja:

Izjava

Kaj pa politična levica, tako v parlamentu kot izven njega? Proti nasprotniku s strategijo, kakršne se poslužuje avstralska vlada, se je precej očitno treba povezati, kot se je to zgodilo ob konkretnem problemu štirimesečnega prijavnega roka ali koordinacije dodatne humanitarne pomoči in dostopa do osnovnih storitev za vse, ki čakajo na postopke. Parlamentarna laburistična opozicija, tako kot marsikje drugje, trpi za posledicami lastnih kontradikcij:

Izjava

Organizacije, kot so Teachers for Refugees, Get Up in Refugee Action Collective, svoje kritike in boja proti avstralski azilni politiki ne razumejo kot boja, ločenega od tistega proti varčevanju, rezom v socialo in javne institucije. Z obrazložitvijo tega součinkovanja današnjo Južno hemisfero zaključi Lucy Honan:

Izjava